Debelost med otroki v Sloveniji postaja vse večji javnozdravstveni problem. Po podatkih Pediatrične klinike UKC Ljubljana ima približno 20 odstotkov otrok čezmerno telesno težo, okoli 5 odstotkov pa je predebelih.
Primeri so lahko tudi skrajni – zdravniki obravnavajo mladostnike s kar 150 kilogrami.
Premalo gibanja, preveč zaslonov
Strokovnjaki opozarjajo, da so k slabšemu stanju prispevale spremenjene življenjske navade, predvsem manj gibanja in več časa pred zasloni. Polonca Truden Dobrin z NIJZ izpostavlja, da prav dolgotrajna uporaba ekranov zmanjšuje telesno aktivnost in spanec, kar dolgoročno vpliva na celotno zdravje.
Slabši rezultati pri gibalnih sposobnostih
Rezultati športno-vzgojnega kartona kažejo, da se gibalne sposobnosti otrok slabšajo. Po besedah Gregorja Starca s Fakultete za šport je učinkovitost otrok danes skoraj šest odstotkov nižja kot pred epidemijo covida-19. Posebej zaskrbljujoče je, da koordinacija in hitrost izmeničnih gibov že več let stagnirata, kar vpliva na učenje novih spretnosti in aktivno ukvarjanje s športom.
Zdravstvena tveganja in ukrepi
Debelost prinaša tudi resne zdravstvene posledice. Pri otrocih se tveganje za bolezni srca in ožilja povečuje že, če je razmerje med obsegom pasu in višino večje od 0,5. Strokovnjaki zato svetujejo pravočasno ukrepanje in vključevanje staršev v spremembe življenjskega sloga.
Programi podpore in prehranske smernice
Slovenija sicer ponuja kakovostno obravnavo, od programov na Pediatrični kliniki do rehabilitacij na Debelem rtiču. Poleg telesne aktivnosti otroke učijo tudi o uravnoteženi prehrani. Na krožniku naj bi polovico zavzemala zelenjava, četrtina beljakovine in četrtina škrobna živila.
Družbena razsežnost problema
Strokovnjaki opozarjajo, da debelost ni le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem. Otroci s prekomerno težo so pogosto stigmatizirani, celo izločeni iz športnih aktivnosti. To dodatno zmanjšuje njihovo motivacijo za gibanje in jih potiska na rob družbe.
Novinar
