V zadnjih letih se med slovenskimi dijaki in študenti vse pogosteje pojavlja praksa nenamenske uporabe zdravila Ritalin kot pripomoček za izboljšanje učne uspešnosti. Čeprav gre za zdravilo, namenjeno zdravljenju ADHD, se Ritalin vse bolj pojavlja kot tako imenovana »študijska droga«.
Kaj je Ritalin in kako deluje?
Ritalin (metilfenidat) je psihostimulans, ki se uporablja za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in narkolepsije. Deluje tako, da poveča raven dopamina in noradrenalina v predelih možganov, odgovornih za pozornost in samonadzor. Pri osebah z ADHD uravnava nevrobiološke primanjkljaje in jim omogoča večjo zbranost in manjšo impulzivnost.
Pri zdravih posameznikih pa takšen poseg v dopaminski sistem lahko povzroči neravnovesje. Pedopsihiatrinja Ivona Kruljac je za MMC opozorila: »Pri zdravih ljudeh ta zdravila lahko povzročajo upad natančnosti.« Tako je kratkoročni občutek povečane produktivnosti lahko varljiv in dolgoročno celo kontraproduktiven.
Zakaj privlači mlade?
Mladi so pod vedno večjim stresom in si želijo uspehov tudi na šolskem področju, vendar to pogosto vodi v napačne ali pa tvegane odločitve. Med drugim tudi zloraba zdravil, kot je Ritalin. Motivacija za zlorabo Ritalina izhaja predvsem iz želje po boljši koncentraciji, večji energiji in zmanjšani potrebi po spanju v času povečanega učenja. »Pravijo, da v tistem trenutku postanejo stokrat bolj produktivni, za kar bi neki porabili dve ali tri ure, se lahko naučijo v eni uri,« pove anonimni sogovornik v prispevku za RTV.
Učenka ene izmed srednjih šol doda: »Uporablja tabletke za učenje, da je skoncentrirana in da nima potrebe po spanju.« Takšne izjave kažejo na napačno razumevanje delovanja zdravila in podcenjevanje tveganj, povezanih z njegovo zlorabo. Zdravilo mladi dojema kot bližnjico do »supermožganov«, brez zavedanja o tveganjih.
V ZDA je praksa zlorabe t. i. »study drugs« prisotna že več kot desetletje – po podatkih NIH (National Institutes of Health) je 16 % ameriških študentov vsaj enkrat nenamensko uporabilo metilfenidat ali amfetamin. V Sloveniji pa trenutno nimamo celovitih nacionalnih raziskav, ki bi kvantitativno ocenjevale nenamensko uporabo »študijskih drog« med mladimi.
Vpliv na učenje: občutek izboljšanja brez utemeljene osnove
V nasprotju z občutkom, da Ritalin pomaga, raziskave kažejo, da je njegova učinkovitost pri zdravih posameznikih omejena. Študija, objavljena v Nature Reviews Neuroscience (2014), je pokazala, da metilfenidat sicer lahko poveča zbranost, vendar nima bistvenega vpliva na dolgoročno pomnjenje ali kompleksne kognitivne naloge.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razumevanjem delovanja drog opozarjajo, da je učinek samo navidezen. Če sami nimamo želje in motivacije za učenje nas tudi to zdravilo ne more prisiliti, da bi sedli za mizo in se učili. Zdravilo torej ni nadomestilo za notranjo motivacijo, dobre metode učenja ali spanje.
Posledice zlorabe: tveganje za zdravje in zasvojenost
Neželeni učinki pri zdravih posameznikih so lahko precejšnji. Otroška psihiatrinja Kruljac navaja: »Povišanje krvnega tlaka, srčnega utripa, kar lahko pri ranljivih posameznikih vodi v motnje srčnega ritma.«
Dolgotrajna zloraba povečuje tveganje za zasvojenost, saj vpliva na dopaminski sistem v možganih, kar lahko vodi do psihološke odvisnosti. V skrajnem primeru se lahko pojavijo tudi psihoze, paranoja in samomorilne misli. Zdravniki opozarjajo tudi na nevarnost nakupa ponarejenih izdelkov na črnem trgu, kjer ni zagotovljene kvalitete in nadzora. Poleg Ritalina se med mladimi pojavlja tudi trend uživanja pomirjeval, kar dodatno stopnjuje tveganje za mešano zasvojenost.
Alternativa: naravne metode izboljšanja kognitivnih sposobnosti
Mladostniki se predvsem ob koncih ocenjevalnih obdobij znajdejo v stiski. Poleg večjega števila ocenjevanj v šoli, so mladi pod stresom tudi zaradi pritiska staršev, ki imajo za svoje otroke tudi nerealna pričakovanja. Čeprav je skušnjava po bližnjicah velika, obstajajo številne znanstveno podprte metode za izboljšanje kognitivnih funkcij brez farmakoloških posegov:
- Uravnotežena prehrana, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami in antioksidanti
- Redna telesna vadba, ki spodbuja sproščanje dopamina
- Kakovosten spanec, ki bistveno vpliva na konsolidacijo spomina
- Tehnike pozornosti, kot so meditacija, čuječnost ali strukturirano načrtovanje učenja
Novinar
