Mandarine so eden najbolj prepoznavnih zimskih sadežev, a ko pogledamo trgovske police, pogosto opazimo, da se ob mandarinah pojavljajo tudi klementine. Na prvi pogled se sadeža zdita zelo podobna, a razlike med njima so velike, še posebej, če pogledamo njun izvor in značilnosti.
Mandarina – krovno ime za številne sorte
Mandarina (Citrus reticulata) je osnovna vrsta, pod katero spada več sto različnih sort in križancev. Med njimi so satsume, tangerine, king in številne druge. Mandarine se razlikujejo po okusu: od izrazito sladkih do rahlo kiselkastih. Razlikujejo se tudi po prisotnosti pešk, ki jih imajo mnoge sorte. Njihova skupna značilnost je tanka lupina in enostavno lupljenje, zaradi česar so že desetletja eden najbolj priljubljenih citrusnih sadežev.
Klementina – hibrid z jasnimi prednostmi
Klementina je hibrid med mandarino in grenko pomarančo, ki se je razširil po svetu v začetku 20. stoletja. Odlikujejo jo lastnosti, zaradi katerih je postala skoraj sinonim za mandarine na evropskem trgu:
-
običajno je brez pešk,
-
ima sladek in enakomeren okus,
-
lupina je tanka in gladka, kar omogoča hitro lupljenje,
-
sadež je kompaktne oblike, kar olajša transport in skladiščenje.
Te prednosti so razlog, da klementine predstavljajo večino mandarin, ki jih v zimskih mesecih najdemo v trgovinah.
Zakaj prihaja do zmede?
Razlog tiči v poimenovanju. Klementine so namreč del skupine mandarin, zato jih trgovci pogosto označujejo kar kot mandarine. Potrošniki tako največkrat kupujemo klementine, čeprav tega ne opazimo. Pri sadežih z izrazito sladkim okusom in brez pešk lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da gre za klementine.
Mandarine in klementine torej nista enaka pojma, a so tesno povezane. Mandarina je krovno ime za raznoliko skupino sadežev, klementina pa je njena posebna vrsta, ki je s svojo sladkostjo in odsotnostjo pešk postala najbolj razširjena na našem trgu. Zato velja: vsaka klementina je mandarina, a ni vsaka mandarina klementina.
Novinar
