V zadnjih letih se na policah specializiranih trgovin pojavlja vedno več bronastih makaronov in drugih vrst testenin. Iz imena je jasno, da izdelava temelji na uporabi bronastih šob namesto klasičnih železnih ali teflonskih matric, ki so se uveljavile v masovni proizvodnji. Vendar ali je ta razlika zgolj kozmetična ali resnično vpliva na teksturo in okus? V tem članku vam pokažemo resnico.
Zgodovina bronastih šob
Bronaste šobe so se prvič začele uporabljati konec 18. stoletja v Genovi, enem glavnih središč za izdelavo testenin v Italiji. Zgodovinsko so testenine iz fino zmlete semoline prehajale skozi perforirane bronaste plošče, kar je ustvarilo grobo površino, odlično za vpijanje omak.
Pred drugo svetovno vojno je bila bronasta matrica standard v večini malih tradicionalnih obrti, saj teflona leta 1938 še ni bil na voljo. Ta je prišel šele s povojno industrializacijo, ko so ga velike tovarne začele uporabljati zaradi hitrejšega proizvodnega procesa in nižjih stroškov. Zaradi tega so se bronaste šobe postopoma potisnile ob rob.
Proces izdelave bronastih testenin
- Sestavine: osnova je visokokakovostna semolina iz trde pšenice z visokim deležem beljakovin, pogosto z dodatkom vode ali jajc.
- Mešanje in gnetenje: semolino in vodo mešajo, dokler ne nastane homogena testo, ki je primerno za ekstrudiranje skozi šobe.
- Ekstruzija skozi bronasto šobo: testo potiskajo skozi bronasto matricno ploščo, kjer se skozi drobne izreze tvori želeni profil testenin. Groba bronasta površina daje testeninam hrapavo zunanjost, ki bolje zadržuje omako, medtem ko sama tekstura notranjosti ostane kompaktna in homogena.
- Počasno sušenje: tradicionalni proizvajalci testenin znatno zmanjšajo temperaturo in podaljšajo čas sušenja v primerjavi z industrijskimi metodami, kar ohranja aromatične lastnosti in strukturo testenin.
Trženje in percepcija
Raziskave so sicer pokazale, da bronasto ekstrudirana pasta po sušenju vsebuje več zračnih žepkov in manj goste strukture, kar ne vpliva na spremembo oblike med kuhanjem, izboljša pa absorpcijo vode in omak. A s tem pride tudi nekoliko višja cena.
Povečana cena bronasto-rezanih testenin je namreč posledica višjih proizvodnih stroškov: bronaste šobe so počasnejše in dražje za vzdrževanje, počasno sušenje pa zahteva več energije in večji prostor. Poleg tega pri proizvodnji manjše serije zaradi ročnega nadzora nastajajo višji stroški dela.
Marketing pogosto poudarja slogane kot so izberite premium izkušnjo, avtentični italijanski recept in zmes tradicije in inovacije. Tovrstne trditve pritegnejo gurmane, a hkrati odpirajo vprašanje, ali je razlika res tako očitna, da jo bodo prepoznali tudi povprečni potrošniki.
Le marketinška potegavščina?
Očitne prednosti
- Boljši oprijem omak: ta bo takoj opazen, tudi pri enostavnih omakah (paradižnik, pesto).
- Tradicionalna vrednost: vračanje k zgodnji italijanski praksi, kar cenijo navdušenci nad kulinariko.
- Vprašanje teflona: z bronastimi šobami se sigurno izognemo izpostavljenosti teflonu.
Nekaj slabosti
- Subjektivnost: čeprav so teksturalne razlike merljive, jih v testiranju ne prepoznajo vsi.
- Višja cena: povprečen kupec morda raje dodaja več omake kot investira v dražjo pasto.
- Povečana pozornost marketinga: brendiranje bronasto pogosto zasenči dejansko poreklo in kakovost sestavin.
Vseeno jim lahko date priložnost
Bronaste šobe pri proizvodnji testenin prinašajo otipljive senzorične prednosti in bogato zgodovinsko izročilo, a hkrati za potrošnika pomenijo višjo ceno in za prodajalca skrbno trženje. Za ljubitelje kulinarike, ki iščejo avtentično teksturo in vrhunsko doživetje, so al bronzo testenine gotovo vredne pokušine. Če pa je za vas najpomembnejša nizka cena, bo tudi cenovno ugodnejša teflon-rezana pasta izpolnila svojo nalogo. V končni oceni gre za vsakodnevno odločitev med zahtevnim gurmanom in praktičnim kuharjem.
Novinar
