Magična sestavina za krofe? Naše babice so v testo za krofe dodajale eno skrivno sestavino, zato so jim vedno uspeli mehki, hkrati pa nikoli niso vpijali olja.
Krofi nas spomnijo na otroštvo, ko so nas babice pričakale s toplim, sladkim pecivom, ki je zadišalo že takoj pri vhodnih vratih. Mehki in rahli so vsem najljubši. Njihova edina slabost pa je, da se cvrejo v precej olja, zato so lahko mastni. Če v testo dodate pecilni prašek ali sodo bikarbono, ne bo vpilo olja. A za ta trik večina gospodinj že ve. Pomembno je tudi, da je olje dobro segreto, saj tako testo ne vpije odvečnega olja.
Krofi (in sorodne sladke ocvrte dobrote) imajo dolgo zgodovino: različice sladkega ocvrtega testa so poznali že v antiki, v ZDA pa razvoj sodobnega ‘doughnuta’ pogosto povezujejo z nizozemskimi priseljenci, ki so v 17. in 18. stoletju v New York prinesli “olykoeks” – oljne kolačke. Značilna luknja v sredini naj bi nastala iz povsem praktičnega razloga: kapitan Hanson Gregory je trdil, da je leta 1847 izrezal sredico, ker se je testo v sredini slabše speklo. Pri klasičnih krofih pa pekači kot znak dobrega postopka pogosto iščejo svetlejši “obroč”, ki nastane pri pravilnem vzhajanju in cvrtju. In ja – temperatura olja je ključ: če je prenizka, krofi vpijejo več maščobe, če je previsoka, zunaj prehitro porjavijo, znotraj pa ostanejo premalo pečeni.
Obstaja pa še ena magična sestavina, za katero mnogi ne vedo – to je alkohol, ki ga dodamo v testo. Če dodate samo žlico kakšnega močnejšega alkohola (na primer vodke ali konjaka), bo rezultat odličen. Testo za krofe zaradi tega dodatka ne bo vpilo olja, hkrati pa bodo krofi rahli in mehki, piše Stvar ukusa.
Novinar
