Rožmarin je zimzeleni grm iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz sredozemskega prostora. Raste predvsem na sončnih in suhih območjih ob morju in v gorah. Grm lahko zraste približno do enega metra visoko in ima značilne ozke, igličaste liste ter močan aromatičen vonj.
Čeprav rožmarin izvira iz Sredozemlja, se zdi, da v antiki sprva ni imel zelo pomembne vloge v medicini. Zdravnik Dioskurid ga sicer omenja v svojih spisih o zdravilnih rastlinah. Večji pomen je dobil v srednjem veku, ko so ga začeli uporabljati v samostanskem zdravilstvu.
Omenjen je v znamenitem medicinskem delu Lorscher Arzneibuch, kjer se pojavlja v receptih proti utrujenosti in bolečinam. Rožmarin je bil tako cenjen, da je Karel Veliki vkazal njegovo gojenje na samostanskih vrtovih. Omenjen je tudi v načrtu samostana St. Gallen iz leta 830. V srednjem veku so ga uporabljali kot poživilo in krepčilo ter pri težavah z želodcem, pomanjkanju apetita, astmi in revmi.
Uporabni deli in učinkovine
V zdravilstvu se uporabljajo predvsem listi rožmarina, iz katerih pridobivajo tudi eterično olje. Listi vsebujejo eterično olje, čreslovine, grenčine, flavonoide, triterpenske kisline in triterpenske alkohole. Rožmarinovo olje sestavljajo predvsem terpeni, pomembna sestavina pa je tudi kafra, ki lahko predstavlja do približno 25 % olja. Kafra je naravna aromatična spojina, ki jo najdemo zlasti v drevesu Cinnamomum camphora. Znana je po svojem močnem vonju in občutku hlajenja, zato se pogosto uporablja v mazilih za lajšanje bolečin in prehlada. Deluje blago protibakterijsko in protivirusno. Rožmarinovo olje pa spodbuja tudi centralni živčni sistem in prekrvitev.
V kuhinji to aromatično začimbo, pogosto uporabljamo pri pripravi mesa, predvsem jagnjetine, piščanca in divjačine. Zelo paše k krompirju in zelenjavi. Zaradi močnega okusa ga dodajamo v manjših količinah (svežega ali sušenega).Uporabljamo ga tudi za aromatiziranje olja, omak in marinad.
Rožmarin v zeliščni medicini
Rožmarin se uporablja tako notranje kot zunanje. Notranja uporaba rožmarinovega olja pomaga pri prebavnih težavah, predvsem pri krčih v želodcu, črevesju in žolču. Zunanje se uporablja za spodbujanje prekrvitve, pri revmatičnih bolečinah, izčrpanosti ter za podporo pri zdravljenju zvinov in pretegnjenih mišic. Pogosto se uporablja tudi v aromaterapiji, saj njegov vonj spodbuja budnost in koncentracijo. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali tudi pri nekaterih ženskih težavah, na primer pri menstrualnih in klimakterijskih težavah.
Trije preprosti pripravki
Rožmarinov čaj za izčrpanost po gripi
Za pripravo čaja vzamemo 1 čajno žličko rožmarinovih listov in jih prelijemo z 1 skodelico vrele vode. Napitek pustimo pokrit 10 minut ter ga nato precedimo. Pri izčrpanosti po gripi lahko popijemo 3–4 skodelice na dan.
Rožmarinov šampon za lasišče proti prhljaju
Za pripravo krepčilnega pripravka za lasišče zmečkamo 15 g nadzemnih delov rožmarina in jih vmešamo v 250 ml navadnega šampona. Mešanico pustimo stati približno 2 tedna, nato jo uporabljamo za umivanje in izpiranje las. Pripravek razkužuje lasišče, spodbuja prekrvavitev in lahko pomaga pri težavah, kot je luskavica na lasišču.
Rožmarinov poparek za nizek krvni tlak
Poparek pripravimo podobno kot čaj. Uporabimo 30 g posušene ali 75 g sveže rastline in jo prelijemo s 500 ml vrele vode. Posodo pokrijemo in pustimo stati približno 10–15 minut, nato tekočino precedimo. Napitek deluje kot krepčilo za živčni sistem in krvni obtok, zato ga priporočajo pri nizkem krvnem tlaku, utrujenosti in splošni oslabelosti.
Junior novinar
