Vse več raziskav potrjuje, da prehrana ne vpliva le na telesno zdravje, temveč tudi na razpoloženje, stres in splošno duševno počutje. Kar jemo, vpliva na delovanje možganov, ravnovesje hormonov in na črevesni mikrobiom, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju čustev.
Maščobe, ki hranijo možgane
Posebno mesto imajo živila, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami. Te maščobe sodelujejo pri gradnji možganskih celic in so povezane z manjšim tveganjem za depresijo ter stabilnejšim razpoloženjem.
Fermentirana živila, kot so jogurt, kefir in kislo zelje, podpirajo zdravo črevesno floro. Ker so črevesje in možgani tesno povezani, boljše ravnovesje bakterij pogosto pomeni tudi boljše psihično počutje.
Stabilna energija, stabilno razpoloženje
Polnozrnata živila, oreščki in semena zagotavljajo magnezij, vitamine skupine B in vlaknine. Ta hranila pomagajo ohranjati enakomerno raven energije in zmanjšujejo nihanja razpoloženja čez dan.
Ugotovljeno je bilo, da ima lahko temna čokolada pozitiven učinek na duševno ravnovesje, saj flavonoidi v kakavu spodbujajo sproščanje endorfinov, vendar le ob zmernem uživanju.
Hrana kot del širše slike
Hrana sama po sebi seveda ni čudežna rešitev za slabo razpoloženje ali duševne stiske. Njeni učinki so najmočnejši takrat, ko je del širšega, uravnoteženega življenjskega sloga. V kombinaciji z rednim gibanjem, kakovostnim in dovolj dolgim spanjem ter učinkovitim obvladovanjem stresa lahko pomembno prispeva k stabilnejšemu razpoloženju in boljšemu počutju. Zdrava prehrana tako ne deluje kot hitra rešitev, temveč kot dolgoročna podpora telesu in možganom. Je eden od ključnih temeljev dobrega duševnega zdravja, a le v povezavi z drugimi zdravimi navadami pokaže svoj polni učinek.
Novinar
