Delovna oblačila so vsakodnevna realnost številnih zaposlenih v proizvodnji, logistiki, farmaciji, zdravstvu in drugih industrijah. A raziskava podjetja Lindström razkriva, da nanje še vedno gledamo preozko. Dojemamo jih kot na obvezno delovno opremo, ne pa kot na nakaj, kar vpliva tudi na motivacijo, zdravje in celo trajnostno naravnanost podjetja.
Študija, izvedena v 11 evropskih državah, je pokazala, da več kot 70 % zaposlenih še vedno pere delovna oblačila doma, 22 % pa jih samih izvaja tudi popravila. Takšne prakse prinašajo higienska tveganja, a tudi dodatno breme za zaposlene, ki svoj prosti čas namenjajo vzdrževanju službene opreme.
Zaposleni so jasni: 86 % jih meni, da udobje, funkcionalnost in čistoča delovnih oblačil pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo pri delu. Slabo prilegajoča, poškodovana ali neustrezno vzdrževana oblačila ne vplivajo le na počutje, temveč tudi na varnost in učinkovitost dela.
Trajnost je še en pomemben dejavnik. Čeprav 80 % vprašanih trajnostno razmišlja v zasebnem življenju, številna podjetja še nimajo vzpostavljenih sistemov za popravilo ali recikliranje oblačil. Posledično številna poškodovana oblačila prehitro končajo med odpadki. Kot dober primer izstopa Turčija, kjer so popravila in ponovna uporaba tekstila del ustaljene prakse.
Lindström podjetjem ponuja celovito rešitev: najem delovnih oblačil, redno pranje, popravila in trajnostno upravljanje. Tak pristop razbremeni zaposlene, hkrati pa dvigne higienske standarde in zmanjša okoljski odtis podjetja.
Delovna oblačila niso le zaščita. So znak, koliko podjetje ceni svoje zaposlene in svojo odgovornost do okolja.
