Rodnost v večini držav hitro pada. Leta 1970 je imela Mehika sedem otrok na žensko, danes pa le še 1,6 – premalo za ohranitev stabilnega prebivalstva. Projekcije Inštituta za merjenje zdravja (IHME) kažejo podobne trende v več kot tri četrtine držav.
Zakaj število rojstev pada?
Vzroki so številni: boljša dostopnost kontracepcije, višja izobrazba žensk, kasnejše poroke, drag življenjski standard, pa tudi spremenjene družbene vrednote. V Južni Koreji se je rodnost v 50 letih znižala z 4,5 na 0,75. Najnižjo na svetu. Mladi tam množično odlašajo z družino, saj so stanovanja draga, delovna kultura pa izjemno zahtevna.
Finančni pritiski igrajo ključno vlogo. Raziskava ZN je pokazala, da se skoraj 40 % ljudi za otroke ne odloči zaradi stroškov. V mnogih mestih, zlasti v ZDA, se je število rojstev najbolj zmanjšalo prav tam, kjer so cene nepremičnin rasle najhitreje. Poleg tega številni mladi zaradi politične nestabilnosti in podnebnih sprememb dvomijo v pozitivno prihodnost.
Kakšne bodo posledice?
Čeprav prebivalstvo še narašča, bo svet v naslednjih desetletjih dosegel vrh, ki bo nato začel upadati. Nekatere države, kot sta Kitajska in Južna Koreja, se že soočajo z upadom, kar pomeni manj delovne sile in vse več starejših prebivalcev. To lahko prinese pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme, upočasni inovacije ter zmanjša politični in gospodarski vpliv.
Posebej ranljive bodo srednje razvite države, kjer nizko rodnost spremlja množično izseljevanje mladih. Po drugi strani pa bo podsaharska Afrika ostala izjema: tamkajšnje prebivalstvo se bo še naprej hitro povečevalo.
Kaj lahko storijo države?
Poskusi z denarnimi spodbudami (npr. denarnimi nagradami ob rojstvu otroka) imajo omejen učinek. Bolj obetavni so ukrepi, kot so dostopno varstvo otrok, daljši starševski dopusti in ugodna stanovanja.
Namesto tega številne države spodbujajo priseljevanje, ki lahko deloma zapolni vrzeli na trgu dela in začasno poveča rodnost, a večina priseljencev že v tretji generaciji doseže raven rodnosti, ki je skoraj enaka povprečju lokalnega prebivalstva.
Številni strokovnjaki zato opozarjajo, da se moramo naučiti tudi prilagajati: podaljševati delovno aktivnost, vlagati v zdravje in izobraževanje ter razvijati sisteme, ki bodo delovali tudi ob manjšem prebivalstvu.
Manj ljudi, več priložnosti?
Manjše prebivalstvo ni nujno katastrofa. Če družbe uspešno prilagodijo svoje gospodarstvo in socialne sisteme, lahko upad rodnosti pomeni celo več vlaganja v posameznika in manj pritiska na okolje. Kot poudarjajo demografi: rodnost bo nizka, a človeštvo ne izginja, pomembno je le, kako se bomo odzvali na te spremembe.
Novinar
