Za nastankom tekaškega maratona stoji ena najbolj znanih športnih legend – zgodba o grškem vojaku, ki je po bitki pri Maratonu tekel v Atene, da bi sporočil zmago. Vprašanje pa je: koliko je v tej zgodbi zgodovine in koliko mita?
Vojak Fidipid
Po pripovedi je leta 490 pr. n. št. grška vojska premagala Perzijce pri mestu Maraton. Vojak po imenu Fidipid naj bi nato tekel skoraj 40 kilometrov do Aten, da bi oznanil: »Zmagali smo!« in takoj zatem od izčrpanosti umrl. Ta junaška, a tragična zgodba je postala navdih za sodobni maraton.
Dokazov o obstoju legende ni
A zgodovinarji opozarjajo, da dokazov za takšen tek ni. Najstarejši viri, kot je Herodot, Fidipida sicer omenjajo, a ne v povezavi z Atenami. Poroča namreč, da je tekel iz Aten v Šparto (približno 240 kilometrov) po pomoč pred bitko. Zgodba o teku iz Maratona v Atene se pojavi šele več stoletij kasneje, kar nakazuje, da gre verjetno za legendo, ne za dejanski dogodek.
- Preberite tudi: Zakaj nas Napoleon še vedno fascinira?
Ko so leta 1896 potekale prve sodobne olimpijske igre v Atenah, so organizatorji želeli ustvariti povezavo z grško zgodovino. Tako se je rodila maratonska tekma, dolga 40 kilometrov, kasneje pa je bila standardizirana na 42,195 km.
Zakaj točno 42,195 kilometrov?
Leta 1908 so bile olimpijske igre v Londonu in prav tam se je dolžina dokončno »ustalila«. Organizatorji so želeli, da bi se tek začel na travniku Windsorskega gradu, da bi lahko kraljeva družina videla začetek teka, končal pa naj bi se pred kraljevo ložo na stadionu White City. Ta trasa je bila dolga 26 milj in 385 jardov, kar pomeni natančno 42,195 km.
Ker so naslednje olimpijske igre večinoma posnemale londonski vzor, je Mednarodna atletska zveza leta 1921 uradno določila dolžino, ki jo uporabljamo še danes.
Novinar
