Večina varnostnih težav danes niso hekerji, temveč iz poslovni modeli, ki temeljijo na množičnem zbiranju podatkov. Aplikacije, ki jih odpiramo večkrat na dan, pogosto vedo več o nas, kot bi želeli. Spodaj so tri konkretne aplikacije, pri katerih tveganja niso teoretična, temveč dobro dokumentirana.
Facebook: natančno profiliranje in podatki zunaj platforme
Facebook ne zbira le tega, kar objavite. Prek vgrajenih sledilnikov na tisočih spletnih straneh in v drugih aplikacijah podjetje Meta spremlja tudi vaše vedenje zunaj samega Facebooka. To pomeni, da lahko podjetje ve, katere članke berete, katere izdelke gledate in celo, kdaj razmišljate o nakupu.
Težava ni zgolj v oglaševanju, temveč v združevanju podatkov iz Instagrama, Messengera in zunanjih virov v en sam profil. Tudi če ste na Facebooku redko aktivni, lahko podjetje o vas še vedno gradi zelo natančno psihološko sliko. Nastavitve zasebnosti to le delno omejujejo, popolnega izklopa sledenja pa v praksi ni.
TikTok: agresivno zbiranje podatkov in nejasen nadzor
TikTok se ne razlikuje le po vsebini, temveč tudi po obsegu tehničnih podatkov, ki jih zbira. Aplikacija beleži tip naprave, način tipkanja, čas zadrževanja pri posameznem videu in vzorce interakcij, kar omogoča izjemno natančno vedenjsko analizo.
Posebej problematično je, da uporabnik nima jasnega vpogleda v to, kje se podatki dejansko obdelujejo in kdo lahko do njih dostopa. Prav zaradi teh nejasnosti so TikTok na službenih napravah v številnih državnih ustanovah po svetu prepovedali ali omejili. Gre predvsem za pomanjkanje preglednosti, kar je samo po sebi varnostno tveganje.
Google Chrome: brskalnik, ki služi oglaševalskemu imperiju
Chrome pogosto velja za varen brskalnik, vendar varnost ni isto kot zasebnost. Google Chrome je zasnovan kot vstopna točka v Googlov oglaševalski ekosistem. Brskalnik zbira podatke o iskanjih, lokaciji, navadah brskanja in jih povezuje z vašim Google računom.
Tudi spremembe, kot je postopno ukinjanje piškotkov tretjih oseb, niso namenjene večji zasebnosti uporabnikov, temveč ohranitvi Googlovega nadzora nad oglaševalskimi podatki. Alternativni brskalniki sicer niso popolni, a Chrome ostaja jasen primer, kako lahko tehnično varen izdelek hkrati predstavlja resno tveganje za digitalno zasebnost.
Novinar
