Zdi se, da bo slovenski trg kriptovalut v prihodnjih letih doživel pomembno preobrazbo – ne zaradi tehnoloških novosti, temveč zaradi državnega posega. Vladni predlog zakona o obdavčitvi kriptovalut, ki predvideva 25-odstotni davek na dobičke, je že sprožil val odzivov. Med vlagatelji je v zraku zaskrbljenost, kripto skupnosti svarijo pred posledicami, opozicija pa predlaga bolj zmerno rešitev. Ključno vprašanje, ki se poraja, je: ali visoki davki dušijo inovacije in odvračajo mlade vlagatelje?
NSi predlaga zmernejši pristop
Med tistimi, ki opozarjajo na nujnost bolj uravnoteženega pristopa, je stranka Nova Slovenija (NSi). Po njihovem mnenju je obdavčitev sicer smiselna, a mora biti izvedena na način, ki ne ogroža konkurenčnosti slovenskega trga. V ta namen so predstavili svoj alternativni predlog zakona, ki predvideva 5-odstotni davek na unovčenje kriptovalut. Poleg tega bi bile transakcije v skupni vrednosti do 10.000 evrov na leto oproščene obdavčitve. Po besedah Jerneja Vrtovca iz NSi naj bi takšna rešitev spodbujala odgovorno vlaganje in zmanjšala administrativno breme.
Kaj predlaga vlada?
Vladni predlog pa je bistveno strožji. Uvedba 25-odstotnega davka na dobičke iz kriptovalut je predvidena s 1. januarjem 2026. Obdavčeni bi bili vsi dobički iz unovčenja kriptosredstev – to pomeni, ko bi posameznik prodal kriptovalute za evre ali jih uporabil za nakup blaga ali storitev. Menjave med različnimi kriptovalutami bi bile oproščene davka, kar pomeni, da bi bilo npr. mogoče zamenjati bitcoin za ether brez davčnih posledic – dokler ne pride do izplačila v fiat valuti.
Več birokracije za male vlagatelje
Zakon predvideva tudi stroge administrativne obveznosti. Zavezanci bodo morali voditi evidenco vseh pridobitev in izgub kriptovalut, njihovo vrednost pa bodo morali prijaviti do konca marca 2026. Takšna obremenitev predstavlja izziv predvsem za male vlagatelje, ki morda niso vešči vodenja natančne dokumentacije. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko vodilo do pravne negotovosti in povečane možnosti za napake, kazni ali celo sodne postopke.
Kripto skupnost: zakon je zgrešen
Kripto skupnost je na predlog burno reagirala. Združenja in posamezniki, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, opozarjajo, da je zakon slabo pripravljen, nejasen in birokratsko preobremenjen. Bitcoin društvo Slovenije je celo začelo z zbiranjem podpisov proti zakonu, saj menijo, da zakon ne odraža razumevanja delovanja trga kriptovalut in ne vključuje konstruktivnega dialoga z deležniki.
Kako je v drugih državah?
Primerjava z drugimi državami članicami EU pokaže, da Slovenija s tem predlogom ne izstopa bistveno, a tudi ni med najbolj inovativnimi. V Nemčiji so na primer dobički iz kriptovalut oproščeni davka, če posameznik zadrži svoje kovance več kot eno leto. Na Portugalskem je dolgo veljala davčna oprostitev za fizične osebe, čeprav se tudi tam zdaj uvajajo določene spremembe. V Franciji je davek nižji, a vseeno prisoten, pri čemer država spodbuja digitalne inovacije prek drugih kanalov.
V ozadju mednarodni pritiski
Poleg tega je treba upoštevati tudi širši mednarodni kontekst. OECD je pripravila nov okvir za avtomatsko izmenjavo podatkov o kriptosredstvih (CARF), ki naj bi poenotil davčne politike po svetu. Slovenija želi svoj sistem uskladiti s temi standardi, kar pomeni, da se večja transparentnost in poročanje o dobičkih neizogibno približujeta.
Med prihodki in razvojem
Vprašanje pa ostaja, ali bi morala Slovenija slediti zgolj trendom ali si prizadevati za model, ki podpira inovacije in hkrati skrbi za pravično obdavčitev. NSi se zavzema za slednje in predlaga, da se zakon spremeni na način, ki omogoča zmeren pristop in hkrati spodbuja digitalni razvoj.
Vlagatelji, razvijalci in podjetja, ki delujejo na področju kriptovalut, si želijo predvsem jasnih pravil, razbremenitve birokracije ter spodbudnega okolja. Visoki davki, brez pravega posluha za prakso in realnost trga, bi lahko pomenili beg kapitala v tujino ter zamujeno priložnost za razvoj digitalnega sektorja doma.
Novinar
