Sledeči slovnični nasvet se bo posvečal eni sami besedi: projekt. Vezljivost tega samostalnika je dokaj zanimiva, z različnimi predlogi samostalnik dobiva nov pomen hkrati pa se mnogo ljudi ne zaveda, da en predlog nikakor ne sodi blizu »projekta«.
projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
Pravilni predlogi ob projektu
Korpus Gigafida 2.0 izpričava, da v slovenščini pred projektom večinoma stojita predloga pri in v.
Po SSKJ predlog pri (1) pomensko izraža navzočnost ali delo, udejstvovanje (SSKJ: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju), predlog v (2) pa področje delovanja ali nastopanja, če gre za abstraktni samostalnik (SSKJ: delati v administraciji, turizmu).
Tako dobimo slovnično neoporečne zveze kot so:
- pri projektu delamo, sodelujemo, pomagamo, vztrajamo, tudi
- v projektu sodelujemo (npr. mesto Radovljica sodeluje v projektu Venerina pot),
- pri ali v projektu smo udeleženi. Gre za izražanje sodelovanja ali udeležbe.
Napačen predlog pred projektom
Kaj pa kadar delamo na projektu? To s slovnične perspektive ne gre. Raba predloga na je nevtralna, če samostalnik označuje nekaj prostorskega (delati na področju turizma, delati na kmetiji, terenu, polju, radiu … na banki, občini).
Vendar vsi vemo, da neredko vidimo ali slišimo, da nekdo dela na nečem, kar ni prostorsko. Takšna raba se večinoma pojavlja v publicističnih besedilih, predvsem na spletu. V lektoriranem gradivu pa je veliko redkejša.
Zakaj torej uporabljamo na?
Predlog na izhaja kot kalk iz angleščine in nemščine, saj je njihov »delati pri projektu« res »working on a project« oziroma »an einem Projekt arbeiten«. Takšnemu dobesednemu prevajanju se reče kalkiranje.
V angleščini sta predloga on in at ločilna, saj working on a project izraža neposredno vključenost osebe v projekt, medtem ko working at a project kaže na posredno vključenost. V slovenščini se ta razlika izgubi.
Poleg tega je takšna raba samostalnika projekt nekako tuja slovenščini. Če besedo nadomestimo s svojo sopomenko iz prvega slovarskega pomena, torej načrt, se nam vsem sliši čudno reči, da delamo na načrtu. Načrt ustvarjamo, izdelujemo, sodelujemo pri njem itd. Prav tako gradimo gradbeni projekt, načrtujemo gradbeni projekt, financiramo projekt.
Predlog na lahko potencialno izraža intenzivno ukvarjanje z nečim, kot bi bil primer delati na sebi. Strinjamo se, da pri ali v v tem primeru nista primerna, hkrati pa razumemo tudi, da tukaj na ne pomeni prostora.
Težava s predlogom na pravzaprav nastane zaradi neprimernega glagola delati. Kot vidimo na primerih v slovarskem izpisku ali primerih, ki se jih spomnimo sami, bi le redko vezali projekt z delati.
Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
