Ko beremo ali se pogovarjamo o inteligentnosti, je običajno prva stvar, na katero pomislimo, IQ oziroma njegova višina. Vendar IQ oziroma inteligenčni kvocient ni edino merilo inteligentnosti. Po teoriji raznolikih inteligentnosti, ki jo je leta 1983 razvil ameriški psiholog Howard Gardner, poznamo osem vrst inteligentnosti. Vsako od teh vrst lahko vsi razvijemo do določene mere kompetentnosti.
Razumevanje teorije raznolikih oziroma več inteligenc je pomembno, saj posameznikom pomaga spoznati, da inteligenca niso le akademski dosežki oziroma višina IQ, temveč vključuje tudi različne sposobnosti.
Med osem vrst inteligentnosti, ki jih poznamo, spadajo jezikovna, logično-matematična, prostorska, glasbena, telesno-gibalna, medosebna, znotrajosebna in naravoslovna. Vsako od omenjenih vrst se da razvijati in nadgrajevati.
Osem vrst inteligentnosti
1. Jezikovna inteligentnosti
Jezikovna inteligentnost je sposobnost učinkovitega besednega izražanja in razumevanja kompleksnih besedil. Pomeni občutljivost za govorjeni in pisni jezik, sposobnost učenja novih jezikov ter uporabo jezika za doseganje določenih ciljev. Uporabljamo jo predvsem pri branju, tvorjenju in razumevanju besedil.
Kako jo razvijati?
Veliko beri, piši dnevnik, zgodbe ali poezijo, sodeluj v debatah ter se uči novega besedišča in tujih jezikov.
2. Logično-matematična inteligentnost
Logično-matematična inteligentnost je sposobnost abstraktnega mišljenja, logičnega razmišljanja in sklepanja. Uporabljamo jo pri reševanju matematičnih problemov, deduktivnem in induktivnem mišljenju ter znanstvenem raziskovanju.
Kako jo razvijati?
Igraj strateške igre, kot je na primer šah, izvajaj znanstvene poskuse, nauči se programiranja in vadi mentalno matematiko.
3. Prostorska inteligentnost
Prostorska inteligentnost temelji na tvorbi vidnih predstav o poteku ali videzu stvari, kot so barva, oblika, postavitev. Sem spada tudi sposobnost dobre orientacije in presoja razmerij med predmeti v prostoru ter sposobnost preoblikovanja, spreminjanja ali manipuliranja vizualnih informacij. Ljudje z visoko prostorsko inteligenco so dobri v vizualizaciji, risanju, občutku za smer, sestavljanju ugank in branju zemljevidov. Uporabljamo jo pri vožnji ali hoji skozi neznano mesto, risanju, oblikovanju.
Kako jo razvijati?
Vadi skiciranje in risanje, nauči se fotografirati, rešuj sestavljanke ter se nauči brati zemljevide in uporabljati navigacijska orodja, kot je na primer kompas.
4. Glasbena inteligentnost
Glasbena inteligentnost je sposobnost ustvarjanja in poustvarjanja glasbe, prepoznavanja melodij in sledenja ritmu. Ljudje z visoko razvito tovrstno inteligentnostjo so bolj občutljivi na barvo, ritem, trajanje in glasnost zvokov. Uporabljamo jo pri igranju instrumentov, petju in skladanju.
Kako jo razvijati?
Nauči se igrati instrument, aktivno poslušaj različne glasbene zvrsti, ustvarjaj ritme ali se pridruži pevskemu zboru.
5. Telesno gibalna inteligentnost
Telesno-gibalna inteligentnost temelji na spretni uporabi telesa, nadzoru in koordinaciji telesnih gibov. Vključuje telesno koordinacijo, ravnotežje, spretnost, moč in gibljivost. Uporabljamo jo pri usklajenih gibanjih, kot so šport, ples ter različne ročne spretnosti oziroma ravnanje s predmeti.
Kako jo razvijati?
Ukvarjaj se s športom, plesom, igro, jogo ali drugimi praktičnimi dejavnostmi, kot sta ustvarjanje in gradnja.
6. Medosebna inteligentnost
Medosebna inteligentnost se kaže v sposobnosti razumevanja drugih ljudi in uravnavanja medčloveških odnosov. Odraža se v spretnosti navezovanja stikov in komunikacije z drugimi ter v sposobnosti razumevanja njihovih težav, motivov in čustev ter učinkovitem odzivanju na vedenje drugih.
Kako jo razvijati?
Vadi aktivno poslušanje, sodeluj v timskih projektih, postani prostovoljec in se nauči uspešno reševati konflikte.
7. Znotrajosebna inteligentnost
Znotrajosebna inteligentnost je sposobnost zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja ter vedenja. Ljudje z visoko razvito to inteligentnostjo razumejo vzroke in posledice svojega doživljanja ter imajo dobro razvito samokontrolo. Poznajo svoje močne in šibke točke.
Kako jo razvijati?
Piši dnevnik ali zapisuj svoje misli, prakticiraj čuječnost, preizkusi meditacijo in si postavi osebne cilje.
8. Naravoslovna inteligentnost
Naravoslovna inteligentnost je sposobnost sistematičnega opazovanja, razumevanja in razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov. Uporabljamo jo pri prepoznavanju rastlin, živali ali mineralov ter pri vrtnarjenju in ribolovu.
Kako jo razvijati?
Vrtnari, hodi v hribe, uči se botaniko ter vodi dnevnik vremena ali vzorcev divjih živali.
Novinar
