Eno koledarsko leto je v sodobnem gregorijanskem koledarju razdeljeno na 12 mesecev. Meseci so dolgi 28, 29, 30 ali 31 dni.
V običajnem letu, ki ima 365 dni, ima vsak mesec 28, 30 ali 31 dni. Med prestopnimi leti, ki se zgodijo vsaka 4 leta, dodamo dodaten (vmesni) dan oziroma prestopni dan, 29. februarja. Prestopna leta so tako dolga 366 dni.
To je zato, da ohranimo naš trenutni koledar usklajen s sončnim letom in astronomskimi sezonami, ki jih zaznamujejo enakonočja in solsticiji.
112 mesecev
Gregorijanski koledar je sestavljen iz naslednjih 12 mesecev:
- januar – 31 dni
- februar – 28 dni v navadnem letu in 29 dni v prestopnem letu
- marec – 31 dni
- april – 30 dni
- maj – 31 dni
- junij – 30 dni
- julij – 31 dni
- avgust – 31 dni
- september – 30 dni
- oktober – 31 dni
- november – 30 dni
- december – 31 dni
Gregorijanski koledar ima torej 4 mesece, ki so dolgi 30 dni in 7 mesecev, ki so dolgi 31 dni. Februar je edini mesec, ki ima v navadnih letih 28 dni, v prestopnih pa 29 dni.
2Sledenje lunini orbiti
Meseci so nastali kot način za označevanje časa in razdelitev leta na krajša obdobja na podlagi lunine orbite okoli Zemlje. Angleška beseda za mesec – month je celo izpeljana iz angleške besede za luno – moon.
Glede na znane podatke, so bili meseci prvič omenjeni oziroma uporabljeni v Mezopotamiji nekje med letoma 500 pr. n. št. in 400 pr. n. št. za merjenje naravnega obdobja povezanega z lunarnim mesecem, kar je čas, ki je potreben, da luna preide skozi vse svoje faze.
3Iz 10 na 12 mesecev
Naš trenutni – gregorijanski koledar in njegov predhodnik – julijanski koledar, imata oba 12 mesecev. Vendar imena mesecev, ki jih uporabljamo danes, izhajajo iz rimskega koledarja, ki je sprva imel le 10 mesecev. Koledarsko leto se je tako pričelo šele marca.
Rimljani so nekatere mesece poimenovali po njihovem položaju v koledarskem letu: september pomeni 7. mesec, oktober 8., november 9. in december 10. mesec. Ko pa sta bila dodana še januar in februar in je bil začetek koledarskega leta premaknjen na januar, položaj teh mesecev ni več ustrezal prvotnemu pomenu njihovih imen. A imena teh mesecev so se vseeno ohranila, čeprav so sedaj na različnih zaporednih mestih.
Islamski, hebrejski in hindujski koledar prav tako uporabljajo mesece za razdelitev leta. Čeprav je gregorijanski koledar danes najpogosteje uporabljen koledar, se v mnogih delih sveta še vedno uporabljajo drugi koledarji za izračun nekaterih praznikov.
Novinar
