»Pravzaprav ne gre le za zakon, ampak za reformo visokega šolstva na področju financiranja,« je ob sprejemu Zakona o visokem šolstvu dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Zgodovinski mejnik za visoko šolstvo, kaj počne delovna skupina?
Za šolstvo je to zgodovinski mejnik, saj gre prvič po treh desetletjih za potrditev novega zakona o visokem šolstvu.
Oblikovana je bila namreč posebna delovna skupina, v kateri so bili poleg predstavnic in predstavnikov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije zastopani vsi ključni predstavniki in predstavnice visokega šolstva, znanosti, raziskovanja in gospodarstva, in sicer:
- javnih in zasebnih visokošolskih zavodov – Rektorske konference Republike Slovenije in Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov,
- študentk in študentov,
- Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
- Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
- Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu,
- Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS)
- Visokošolskega sindikata Slovenije,
- Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ),
- Gospodarske zbornice Slovenije.
»Zastavili smo široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj zakon, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju. Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje,« je še dodal minister.
Novosti, ki jih prinaša Zakon
Zakon o visokem šolstvu poleg novega načina financiranja prinaša številne sodobne novosti ter jasneje opredeljuje rešitve in ukrepe, ki so bili v prejšnjem zakonu nejasni.
Ena ključnih sprememb je, da se bodo kot javni visokošolski zavodi lahko ustanavljale le javne univerze, in to izključno na predlog Vlade Republike Slovenije. Ustanovitev samostojnih javnih visokošolskih zavodov, kot je denimo posamezna fakulteta, ki ne bi bila del univerze, po novem ne bo več mogoča. Po drugi strani pa bodo lahko zasebni visokošolski zavodi še naprej delovali tako kot univerze kot tudi kot samostojni zavodi.
Novost je tudi ustanavljanje javnih študentskih domov izključno kot članic javnih univerz. Tako se bo Javni zavod Študentski dom Ljubljana priključil Univerzi v Ljubljani po vzoru podobnih ureditev v Mariboru in na Primorskem. Zakon uvaja preglednejši sistem podeljevanja in podaljševanja koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Te bodo podeljene le, če bo izkazana potreba in če izobraževalne dejavnosti javne službe niso ustrezno zagotovljene – na primer, če primanjkuje določenih profilov kadrov, za katere javne univerze ne izvajajo dovolj programov ali vpisnih mest.
Spremembe so predvidene tudi pri delovanju Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Akreditacijsko obdobje visokošolskih zavodov se bo s petih podaljšalo na sedem let. Univerze, ki jim bo akreditacija dvakrat zapored podaljšana za celotno obdobje, bodo lahko samostojno sprejemale študijske programe z javno veljavnostjo, brez ponovne akreditacije pri NAKVIS.
Mikrodokazila kot novo področje zakona
Povsem novo področje, ki ga zakon ureja, so mikrodokazila – nova oblika krajšega izobraževanja in usposabljanja, namenjena predvsem diplomantom, da dopolnijo ali nadgradijo znanje v luči hitrih sprememb na trgu dela. Nadomeščanje obstoječega izrednega študija pa zakon rešuje z uvedbo časovno prilagojenega študija, pri katerem lahko letnik traja največ dve leti, program pa mora biti izveden v celoti. Tako bodo študenti s prilagojenim študijem imeli enakovredno znanje kot redni študenti. Če ne bodo zaposleni, bodo upravičeni tudi do enakih pravic in ugodnosti kot redni študenti.
Vsi študenti in študentke bodo imeli pravico do enega brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji, ne glede na obliko študija, kar velja za javne visokošolske zavode. Študijski programi se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, z določenimi izjemami (npr. študij tujih jezikov, skupni programi s tujimi zavodi, mednarodne izmenjave). Programi bodo lahko izvajani tudi v tujem jeziku, če se hkrati izvajajo tudi v slovenščini. Po novem bo jezik izvajanja obvezna sestavina študijskega programa, ki se bo preverjala pri akreditaciji ali evalvaciji.
Zakon v okviru javne službe zagotavlja tudi spodbujanje zdravega in trajnostnega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, uveljavlja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja. Šport se po novem ne bo več obravnaval kot obštudijska dejavnost, temveč kot pomembna podpora izobraževalnemu procesu, za katero bodo zagotovljena tudi proračunska sredstva.
Na področju delovnih obveznosti zakon natančneje ureja normativno pedagoško obveznost in jo tesneje povezuje z raziskovalnim, umetniškim in strokovnim delom ter sodelovanjem pri upravljanju. Dodatna pedagoška obveznost bo po novem časovno omejena na največ dve leti, sobotno leto pa bo urejeno v skladu z mednarodnimi praksami.
Urednik portala Student.si
