V uredništvu smo se na obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore dekana Fakultete za humanistiko (UNG), prof. dr. Boštjan Golob.
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju? Predvsem glede na spremembe, s katerimi se trenutno soočamo (tehnološki razvoj, javno dostopna online predavanja, hitro spreminjanje trendov, nezaposljivost študentov itd.)?
Ne glede na razvoj umetne inteligence in napredek tehnološkega razvoja bolj splošno, stroji ne bodo mogli preprosto v celoti nadomestiti človeka. Znanje, ki je za opravljanje določenega dela danes nujno potrebno, se bo morda res spremenilo, nikakor pa ne bo preprosto izginilo. Že danes velja, da je znanje, ki ga študentje pridobijo tekom šolanja, v veliko primerih neuporabno, ko pridejo do službe oz. dela. Glede na tempo, s katerim se pojavljajo novosti, si lahko predstavljamo, da bo naučeno znanje v prihodnosti še toliko hitreje zastarelo, zaradi česar se vse pogosteje govori o tem, da je tekom šolanja nujno podarjati učenje učenja, raziskovati načine razumevanja, načine logičnega sklepanja in reševanja problemov. Tako tudi mi ne učimo le trdega znanja in podatkov, temveč povsod, kjer je to mogoče, problemsko učenje in praktično znanje.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere konkretne ukrepe načrtujete ali izvajate za izboljšanje kakovosti študija in podpore študentom?
Moj mandat se je začel šele 1. 10., torej pred dobrima dvema mesecema, tako da o novostih še ne morem govoriti v pretekliku, lahko pa napovem, da želimo na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici uvajati možnost dvopredmetnega študija, ki je dobro poznan s FF UL in FF UM. Dvopredmetni študij omogoča večjo širino izobrazbe, preko izbirnosti pa študentom tudi olajša zasledovanje njihovih interesov.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti na vaši fakulteti? Katere od naštetih so po vašem mnenju »top 3«?
Poleg poudarka na praktičnem delu in problemskem učenju, bi rad poudaril, da so profesorji na naši fakulteti vodilni v Sloveniji za področja migracij in medkulturnih odnosov, splošnega jezikoslovja, formalnega jezikoslovja slovanskih jezikov, psiholingvistike, intimne zgodovine slovenskih literarnih ustvarjalvec. Na nekaj teh področij spadajo v sam svetovni raziskovalnih vrh.
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami in katere so po vašem mnenju največje ovire ali priložnosti za interdisciplinarno delovanje znotraj univerze?
V predmetike naših dodiplomskih programov smo nedavno vključili predmete s študija gospodarskega inženiringa na Poslovno tehniški fakulteti UNG, interdisciplinarnost pa smo uvedli tudi v posamezne predmete. V našem primeru vidim izzive predvsem v sami organizaciji študija, prekrivanju urnikov in podobno. Priložnosti, ki jih nudi interdisciplinarnost, pa te težave v vsakem primeu odtehtajo.
Novinar
