Po javni objavi odprtega pisma, naslovljenega na rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorja Majdiča, je odziv akademske in širše javnosti očitno dosegel svoj prvi namen. Pismo, ki ga je med drugimi podpisala krajinska arhitektka in profesorica Ana Kučan, poziva vodstvo univerze, naj od Evropske komisije uradno zahteva takojšnjo zamrznitev sodelovanja izraelskih univerz in institucij v programu Obzorje Evropa, dokler Izrael ne konča genocida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi.
Čeprav rektor v svojem prejšnjem odzivu izraža razumevanje za zaskrbljenost glede etičnih vidikov sodelovanja z izraelskimi institucijami, se za zdaj še ni neposredno opredelil do predloga o zamrznitvi izraelskega statusa v programu. A zdaj je jasno, da vodstvo univerze o zahtevi že razpravlja. Kot sporoča Kučan, je bil cilj pobude prav to: sprožiti konkretno institucionalno razpravo in znotraj univerzitetnih organov doseči odločitev.
Pobuda temelji na etični odgovornosti univerze kot javne ustanove in na dejstvu, da je Univerza v Ljubljani ena izmed partneric v evropskih raziskovalnih projektih. Avtorji pisma opozarjajo, da s sodelovanjem z izraelskimi partnerji postaja tudi slovenska akademska sfera posredno soudeležena v evropski hipokriziji, ki s financiranjem izraelskih raziskovalnih ustanov hkrati dopušča vojaške zločine nad civilnim prebivalstvom.
Poziv k takojšnjemu glasovanju
V pismu je izpostavljeno, da ni opravičila za časovno odlašanje in predlagano je celo glasovanje per rollam, na daljavo. Avtorji opozarjajo, da je privilegij dopusta v času genocida slaba iztočnica za proceduralne izgovore. Čeprav izstop iz obstoječih projektov morda ni izvedljiv, je jasno, da Univerza lahko aktivno vpliva na evropske mehanizme financiranja s tem, da pozove k izločitvi izraelskih institucij iz bodočih razpisov.
V pozivu se pridružuje tudi Študentsko društvo Iskra, ki je prav tako zahtevalo zamrznitev izraelskega statusa. Profesorica Kučan v svojem nadaljnjem sporočilu potrjuje, da se je s tem končalo tudi zbiranje podpisov.
Univerza v Ljubljani o ustavitvi financiranja izraelskih akademskih ustanov
Radijska oddaja kot razširjen kontekst
V oddaji Radia Študent, ki je bila na sporedu 24. julija, je bil poleg pogovora z Ano Kučan predstavljen tudi širši kontekst študentskega nezadovoljstva z Univerzo v Ljubljani, med drugim tudi zaradi višanja stroškov in prispevkov za študij. Oddaja pokaže, da nezadovoljstvo ni omejeno le na področje mednarodnega sodelovanja, temveč sega tudi v področje dostopnosti in transparentnosti domače univerzitetne politike.
Kombinacija naraščajočih stroškov, neodzivnosti študentskih predstavnikov in nejasnih stališč vodstva univerze do globalno pomembnih vprašanj ustvarja občutek, da Univerza v Ljubljani izgublja stik tako s študentsko skupnostjo kot z lastnimi etičnimi temelji.
Etična drža v času politične pasivnosti
Pismo se zaključi s pozivom tudi drugim slovenskim univerzam (v Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici), naj zavzamejo podobno stališče in spodbudijo svoja vodstva k jasnemu sporočilu Evropski komisiji: prenehanje financiranja izraelskih univerz, dokler se ne preneha nasilje. Kot pišejo avtorji, je to najmanj, kar akademska skupnost lahko stori – če že ne v imenu politike, pa vsaj v imenu moralne doslednosti in vzgoje prihodnjih generacij.
Novinar
