Koliko države porabijo za izobraževalno pot posameznika? Po raziskavi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki na letni ravni izdaja publikacijo Pogled na izobraževanje, se Slovenija uvršča nekje v sredino držav članic.
Slovenija za posameznikovo izobraževanje porabi …
Slovenija na učenca od osnovnošolske do visokošolske neterciarne ravni izobraževanja porabi približno 9930 evrov.
Tako recimo v Mehiki, Peruju, Argentini, Turčiji in Braziliji porabijo manj kot pet tisoč evrov na posameznika.
Pri naših sosedih Hrvatih je ta znesek nižji kot pri nas, znaša približno 6640 tisoč evrov. Naši zahodni sosedi Italijani porabijo skoraj 11 tisoč evrov, Avstrijci približno 15 tisoč evrov, Madžari pa še manj kot Hrvati, manj kot šest tisoč evrov.
Najvišji so stroški za terciarno izobraževanje
Kot v večini drugih držav so tudi v Sloveniji državni izdatki na terciarni ravni, vključno z raziskavami in razvojem (R&R), višji kot na osnovnošolski in visokošolski neterciarni ravni. Državni izdatki v Sloveniji znašajo 14,600 evrov na študenta terciarnega izobraževanja v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša nekoliko manj kot 13 tisoč evrov.
Velik del razlik v izdatkih na študenta med OECD, partnerskimi državami in državami pristopnicami odraža razlike v ravni nacionalnega dohodka. Ko se izdatki merijo kot delež BDP, so razlike med državami običajno manjše in se gibljejo od 2,5 % BDP do 6,9 %. V Sloveniji znašajo naložbe v izobraževanje od osnovnošolskega do terciarnega izobraževanja 4,6 % BDP, kar je po tem merilu podobno povprečju OECD, ki znaša 4,7 %.
Vlade so glavni vir financiranja izobraževanja v vseh državah OECD, zlasti na ravneh, ki jih zajema obvezno izobraževanje. V Sloveniji vlade zagotavljajo 88,7 % vseh sredstev za osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko neterciarno izobraževanje , kar je pod povprečjem OECD, ki znaša 90,1 %.
Na predšolski in terciarni ravni ima zasebno financiranje pogosto večjo vlogo. V Sloveniji 79,7 % sredstev za predšolsko izobraževanje in 78,1 % sredstev za terciarno izobraževanje prihaja iz javnih virov, v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša 85,6 % oziroma 71,9 %.
Izdatki za posameznika so se povišali
Čeprav so se izdatki na učenca od osnovnošolske do terciarne ravni v državah OECD med letoma 2015 in 2022 v povprečju realno povečali, se je vladna poraba za izobraževanje relativno zmanjšala z 10,9 % javnih proračunov na 10,1 %. To kaže, da se je relativna prednost, ki se daje izobraževanju v skupni javni porabi v OECD, zmanjšala.
V Sloveniji so se izdatki na učenca povečali z 9.097 na 11.171 evrov, delež, namenjen izobraževanju, pa se je v tem obdobju povečal z 8,3 % javnih proračunov na 9,2 %.
Na predšolski ravni so se vladni izdatki v Sloveniji med letoma 2015 in 2022 povečali za 24,5 %. To je kljub 2,4-odstotnemu zmanjšanju števila vpisanih otrok. Posledično so se vladni izdatki na otroka povečali za 27,6 % v primerjavi s povprečnim 24-odstotnim povečanjem v OECD od leta 2015.
Urednik portala Student.si
