V javnosti se je v zadnjem času ponovno pojavila debata o študentskem delu pred letom 2015. Kot se pogosto prebere, se študentsko delo, opravljeno pred letom 2015, ne šteje v pokojninsko dobo, možnosti, da bi posameznik prostovoljno plačal prispevke za nazaj pa ni. Kakšna je situacija s študentskim delom pred 2015?
Z vprašanji smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zavarovalna in pokojninska doba ter pokojninska doba brez dokupa
Najprej je treba pojasniti nekaj terminov, ki so ključni za razumevanje. Veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ne uporablja več termina delovne dobe, ampak govori o terminih zavarovalna doba, pokojninska doba in pokojninska doba brez dokupa.
Zavarovalna doba vključuje obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba (posebna doba so obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine), glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine.
Pokojninska doba brez dokupa pa vključuje:
- obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
- dokupljeno zavarovalno dobo do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
- obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
- obdobja delovnega razmerja v tujini.
Pokojninska doba bo sčasoma enotni termin
»Z reformo ZPIZ-2O se uvaja postopno poenotenje dob, kar pomeni, da bo po koncu prehodnega obdobja leta 2035 obstajal enotni termin ‘pokojninska doba’, v okviru katerega se bodo upoštevala vsa prispevna obdobja (obvezna vključitev v obvezno zavarovanje, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, dokup …),« pojasnjujejo pri ministrstvu.
Kot so razložili, se s poenotenjem dob odpravlja obstoječa pravica do predčasne pokojnine ter malusi iz tega naslova, s čimer se bodo zagotovile višje pokojnine. To pomeni, da bo po poteku prehodnih obdobij zavarovanec v primeru dopolnitve starosti 62 let in dopolnitve 40 let pokojninske dobe pridobil pravico do starostne pokojnine in ne več predčasne pokojnine »in bo tako v boljšem socialnem položaju, ker ne bo več odbitkov«.
Študentsko delo z obveznimi prispevki od leta 2015 dalje
Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujejo, da je vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov urejena od 1. februarja 2015 dalje, ko je novost na tem področju prinesel 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 95/14). V javnosti so ti premiki znani tudi kot ‘Vsako delo šteje’
V skladu z 18. členom ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela.
Mladi so na ta način vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter iz tega naslova pridobijo določen obseg zavarovalne dobe še pred vstopom na trg dela. Trajanje dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.
Osnova za določitev pokojninske osnove se oblikuje na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, s katerimi se na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izračuna dolžino pokojninske dobe za nazaj. Torej so osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, dolžne plačevati prispevke, iz tega naslova pa se jim prizna tudi del pokojninske dobe, oseba pa ohranja tudi študentske ugodnosti.
»Pojasnjujemo, da vse zakonodajne spremembe veljajo le za naprej, torej od datuma začetka veljavnosti posameznega zakona,« so dodali.
Dodana doba, ki od zakona do zakona izgine
Razlika se pojavi pri ZPIZ-1, ki je poznal pojem dodane dobe ter ZPIZ-2, ki pojma ne pozna več.
Kot razlagajo, je šlo za pojem dodane dobe kot čas zunaj zavarovanja, ki se je upošteval zgolj pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ni pa se ta doba upoštevala pri izračunu starostne pokojnine, kar pomeni, da ni vplivala na višino priznane pravice. Takšno upoštevanje dodane dobe je vplivalo na prezgodnji izhod s trga dela ter je pomenilo nižje pokojnine, posledično pa je vplivalo tudi na potencialno revščino v starosti. Dopolnjena daljša pokojninska doba je namreč kriterij, ki pri posamezniku zvišuje višino pokojnine.
ZPIZ-2 pojma dodane dobe tako ne pozna več, zato se tudi nekdaj »dodana doba študija« ne šteje več v pokojninsko dobo in se ne upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino, kot je to veljalo po ZPIZ-1.
Vendar pa ZPIZ-2 v 136. členu za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine omogoča možnost dokupa zavarovalne dobe za obdobja, ki niso všteta v pokojninsko dobo. »Zakon ne določa konkretneje, za katera obdobja je dokup možen, temveč pravico opredeljuje splošno, kar je v skladu z enim glavnih ciljev modernizacije pokojninskega sistema, da se v zavarovanje lahko vključi vsak, ki dela, in da je priznanje zavarovalne dobe odvisno le od plačila prispevkov,« pojasnjujejo.
Plačilo prispevkov za nazaj?
Za priznanje določene dobe imajo torej zavarovanci možnost plačati prispevke za vsa obdobja, ko le-ti niso bili plačani – za obdobje študija, brezposelnosti ali za katerokoli drugo obdobje –, in sicer za skupno največ tri leta (do 31.12.2025 velja še do pet let) zavarovalne dobe.
Do 31. decembra 2015 pa so lahko v skladu z določbo 408. člena ZPIZ-2 zavarovanci ne glede na določbo 136. člena zakona uveljavili tudi pravico do dokupa dveh let dobe za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času niso bili vključeni v obvezno zavarovanje in če so imeli ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oziroma 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske).
V tem primeru tako ni šlo za dokup fiktivnega obdobja, kot je določen v 136. členu ZPIZ-2. Dokupljena doba za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija se šteje v pokojninsko dobo in se upošteva le za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine po ZPIZ-2, osnove za dokup te zavarovalne dobe pa se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, ki je podlaga za odmero starostne pokojnine.
Plačilo prispevkov za preteklo študentsko delo nemogoče, ker …
»Želeli bi opozoriti, da bi bilo priznavanje študentskega dela za nazaj z vidika izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja nemogoče, saj ne obstajajo uradne evidence o opravljenem študentskem delu, dokazovanje opravljanja takšnega dela na drugačen način pa izvedbeno ne pride v poštev oz. je neizvedljivo,« je jasno izpostavilo ministrstvo.
Glede prostovoljnega zavarovanja so pojasnili, da se posameznik v zavarovanje vključi v odvisnosti od podlage, na kateri opravlja delo.
»Velja pravilo prednostnega vrstnega reda, kar pomeni, da se mora posameznik vključiti v obvezno zavarovanje na podlagi tistega pravnega razmerja, ki je v zakonu zapisano pred drugimi. Zavarovanje je možno kot delovno razmerje (14. člen ZPIZ-2), samozaposleni (15. člen ZPIZ-2), družbeniki in ustanovitelji zavodov (16. člen ZPIZ-2), kmetje (17. člen ZPIZ-2), drugo pravno razmerje (18. člen ZPIZ-2), podlage v drugih predpisih (19. člen ZPIZ-2). V naštetih primerih gre za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje. Za posameznika, pri katerem ni podana dolžnost vključitve v obvezno zavarovanje, zakon ureja možnost prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje (25. člen ZPIZ-2). Pogoji za prostovoljno vključitev v zavarovanje so stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, dopolnitev 15 let starosti in da posameznik ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po ZPIZ-2« so še dodali.
Urednik portala Student.si
