Na delovnem sestanku naj bi predstavniki univerz usklajevali spremembe uredbe o financiranju z ministrstvom. Razprave o vprašanju, ki je za univerze najpomembnejše, torej o tem ali se bodo sredstva za visokošolsko dejavnost oblikovala po v naprej predpisanih merilih, kot je bilo to v veljavni uredbi, ali bo to prepuščeno proračunski razpravi o notranji razdelitvi denarja v okviru ministrstva, kot izhaja iz predlaganih sprememb uredbe, ni bilo.
Dejstvo je, da prav omenjena sprememba uredbe, ki ni bila predmet ponedeljkove razprave, najbolj posega v položaj univerz v prihodnjih dveh letih, kar je mogoče potrditi tudi s predlogi proračunov za prihodnji dve leti, za katere predstavljajo predlagane spremembe, pravno-formalno pokritje. Zato kot pravijo na Univerzi v Ljubljani, trditve ministrstva, da so se dogovorili o količniku rasti sredstev za terciarno dejavnost, ki se te dni pojavljajo v medijih, ne držijo, stališče univerz do tega ključnega vprašanja pa ostaja nespremenjeno. Vztrajajo, da se tudi prihodnji dve leti sredstva za dejavnost visokega šolstva povečujejo z rastjo bruto domačega proizvoda, kot je zapisano v 68. členu veljavne uredbe. Če se to osnovno izhodišče uveljavi, so predlagane spremembe glede razmerja med sredstvi, ki se jih določa na podlagi dela v preteklosti in tistimi, ki sledijo številu študentov in stopnji letne rasti sredstev, ki je vezana na doto – torej na dobro polovico vseh sredstev za dejavnost, z nekaterimi predlaganimi popravki sprejemljive.
