Skoraj vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi se sooča z depresijo ali tesnobo – to je kar petkrat več kot v splošni populaciji, razkriva nova študija regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo.
Najvišji deleži depresije so v Latviji in na Poljskem (50 %), sledijo Portugalska (44 %), Madžarska (39 %) in Slovenija (37 %). Najmanj primerov depresije so zabeležili na Danskem in Islandiji (15 %).
Ko gre za tesnobo, izstopa Latvija s kar 61 % zdravstvenih delavcev, medtem ko jih je na Nizozemskem le 6 %. Slovenija je s 17 % med državami z nižjimi vrednostmi.
Skrb zbujajoče misli o samomoru
Direktor evropskega urada WHO Hans Kluge je opozoril, da je več kot eden od desetih zdravstvenih delavcev razmišljal o samomoru ali samopoškodovanju – kar označuje kot »nesprejemljivo breme za tiste, ki skrbijo za nas«.
Po njegovih besedah kriza duševnega zdravja v zdravstvu ogroža stabilnost celotnega sistema, zato je treba ukrepati takoj. Predlagal je:
-
ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja,
-
večjo fleksibilnost in predvidljivost izmen,
-
reformo nadur in zmanjšanje izčrpanosti
-
ter boljši dostop do zaupne psihološke podpore.
Kluge je ob tem opozoril, da eden od štirih zdravnikov dela več kot 50 ur na teden, kar povečuje tveganje za izgorelost in duševne težave.
Nasilje v zdravstvu – skrita rana sistema
Študija razkriva tudi skrb vzbujajoče podatke o nasilju: eden od treh zdravstvenih delavcev je v zadnjem letu doživel grožnje ali ustrahovanje, deset odstotkov pa fizično nasilje ali spolno nadlegovanje.
Največ nasilja so prijavili na Cipru in Poljskem (91 %), najmanj na Danskem (49 %). V Sloveniji je o nasilju poročalo 82 % zdravstvenih delavcev, večinoma zaradi jeze pacientov ali njihovih svojcev.
Izčrpanost ogroža prihodnost evropskega zdravstva
Kluge je poudaril, da mora biti odgovornost za dobro delovno okolje jasno na strani vodilnih v zdravstvu. Delovna mesta, kjer prevladujeta stres in negotovost, ne škodujejo le zaposlenim, temveč tudi kakovosti oskrbe pacientov.
Do 40 % zdravstvenih delavcev z depresijo je bilo v preteklem letu na bolniškem dopustu, do 13 % pa jih je razmišljalo o odpovedi.
»Evropa se bo do leta 2030 soočila s pomanjkanjem skoraj milijona zdravstvenih delavcev. Ne moremo si privoščiti, da bi jih izgubljali zaradi izčrpanosti, obupa ali nasilja,« je posvaril Kluge.
Največja tovrstna evropska raziskava doslej
Gre za najobsežnejšo raziskavo WHO o duševnem zdravju zdravstvenih delavcev v Evropi doslej. Analizirali so 90.000 odgovorov iz ankete, ki je potekala od oktobra 2024 do aprila 2025, v sodelovanju z evropskimi združenji zdravnikov in medicinskih sester.
Rezultati jasno kažejo: skrb za bolnike se začne pri skrbi za tiste, ki jih zdravijo.
Novinar
