Večji nadzor nad bolniško, možnost odvzema nadomestila, tisoč evrov na mesec za specializante, 65 milijonov evrov za poplačilo dolga in še in še. Vse to prinaša novi zakon.
Vlada je potrdila predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ker slovenski zdravstveni sistem že dolgo hodi po tanki črti, obremenjen med vse daljšimi čakalnimi vrstami, pomanjkanjem kadra in rastočimi dolgovi bolnišnic se je vlada v zadnjem letu mandata odločila ukrepati. S tem korakom želi v najkrajšem možnem času obnoviti stabilnost javnega zdravstva.
Dokument, ki ga sestavlja paket ukrepov je že poslan v državni zbor po hitrem postopku, kar kaže na nujnost razmer. Vlada v osnovi obljublja bolj dostopne zdravstvene storitve, okrepitev kadrov in finančno vzdržnost bolnišnic. Namen zakona je:
- zmanjšati zlorabo bolniške odsotnosti,
- zagotoviti finančno stabilnost bolnic,
- urediti financiranje mentorskih dodatkov za študente in dijake,
- izboljšati neprekinjeno zdravstveno varstvo in
- nasploh izboljšati dostopnost storitev ter okrepiti kadrovske zadeve.
Bolniške odsotnosti, ukrepi zaostrujejo nadzor
Javna zdravstva ne pesti zgolj pomanjkanje kadra, temveč tudi bolniške odsotnosti, ki so po mnenju strokovnjakov pogosto neupravičene. Tako sistem dodatno obremenjujejo. Predlog zakona se zato loteva absentizma z novimi in precej strožjimi pravili.
Uvaja se tako imenovani »laični nadzor« bolnikov med bolniško odsotnostjo: nadzor nad ravnanjem zavarovancev, ki ne zahteva vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, a naj bi preprečil zlorabe.
Strožje bodo tudi omejitve gibanja med bolniško, prav tako bo v izbranih primerih mogoče bolniško nadomestilo odvzeti.
Vlada želi s tem zmanjšati neupravičene odsotnosti. Temu tako dodaja pridružene ukrepe.
Zakon tako predvideva plačilo vseh opravljenih storitev nad programom, če ZZZS razpolaga s sredstvi, s čimer bi zmanjšali čakalne dobe. Omogoča tudi možnost nadaljevanja zdravljenja v tujini, ob tem pa jasnejša pravila povračila prevozov v tujino. Predvideva tudi možnost nujne premestitve v obmejne bolnišnice brez predhodne odobritve ZZZS.
Predlog zakona prinaša tudi več fleksibilnosti pri sodelovanju javnega zdravstva z zasebniki, a le tam, kjer je to nujno: v zobotehniki, ortotiki in protetiki ter optiki in optometriji.
Tisoč evrov na mesec za specializante urgentne medicine
Posebej so izpostavljene urgentne službe, ki se v številnih regijah borijo za lastno preživetje. Tu si obetajo največ sprememb, saj predlog med drugim uvaja mesečno denarno spodbudo (tisoč evrov bruto) za zdravnike, ki se bodo v letih 2026 in 2027 odločili za specializacijo iz urgentne medicine.
Spodbuda bo trajala celotno obdobje specializacije, a največ sedem let.
Če se specializant po končanem usposabljanju ne zaposli v javnem sistemu ali pa specializacijo prekine, bo moral prejeto spodbudo vrniti. Gre za poskus preusmerjanja mladih zdravnikov na področje, ki je dolgo veljalo za eno najmanj privlačnih in najtežjih.
Zakon vpeljuje tudi rešitev za financiranje mentorskega dodatka za zdravstvene delavce, ki vodijo praktično usposabljanje dijakov in študentov.
Pomoč zdravstvenim zavodom pri minusu in stroških
Finančni ukrep, ki ga je Vlada opisala kot največjega, je namenjen zavodom z visokimi dolgovi in izgubami. Najbolj rdeče številke bodo reševali še z enkratnim interventnim ukrepom v višini 65 milijonov evrov.
Na finančnem področju zakon predvideva tudi daljše plačilne roke za javne zdravstvene zavode, kar naj bi zmanjšalo stroške zamudnih obresti in olajšalo likvidnostno stisko. Ta namenja bolnišnicam s posebej visokimi izgubami sredstva za poravnavo ključnih obveznosti, da bi se izognili blokadam in kolapsu storitev.
Ob tem se nadaljujejo tudi tisti ukrepi, ki so se že izkazali za učinkovite:
- lažja vključitev tujcev z nižjo raven slovenskega jezika,
- hitrejši postopki za občasno delo v zdravstvu ter
- prenos nekaterih nalog z zdravnikov na druge zdravstvene delavce.
Ti ukrepi ostajajo v veljavi še dve leti, do leta 2027.
Urednik portala Student.si
