Če obiščete Budimpešto, se ne ustavite le pri veličastnem parlamentu, termalnih kopališčih in mostovih čez Donavo. Mesto skriva še eno, bolj skrivnostno plat: tisto, ki zaživi ponoči med zaraščenimi dvorišči in napol porušenimi zidovi. Ko vstopite v središče budimpeške četrti Erzsébetváros (nekdanja judovska četrt), se zdi, kot da se mesto nenadoma spremeni. Stare, napol razpadajoče stavbe iz 19. stoletja, ki bi jih drugje že zdavnaj porušili, tukaj dobijo novo življenje. Dobesedno.
Ruin bari – lokali v ruševinah, so eden najbolj nenavadnih in očarljivih pojavov sodobne evropske urbane kulture.
Od propada do ponovnega rojstva
Po padcu komunizma v devetdesetih letih je bil Erzsébetváros poln zapuščenih, propadajočih zgradb. Mladi umetniki, študenti in prostovoljci, ki niso imeli denarja za drage lokale, so začeli te prostore spontano oživljati. V zgradbe so prinašali rabljeno pohištvo, staro razsvetljavo, rastline in slikali grafite. Namesto rušenja so izbrali ustvarjalno zasedbo. Tako so nastali prvi ruin bari: prostori, kjer razpoke postanejo del umetnosti, kjer se mešata zgodovina in improvizacija, staro in novo, nostalgija in energija mladosti.
Danes je obisk ruin bara nekaj, kar mora doživeti vsak popotnik, ki želi razumeti Budimpešto ne le kot mesto, temveč kot razpoloženje.
Szimpla Kert: tam, kjer se je vse začelo
Če bi lahko ruin bari nosili krono, bi jo Szimpla Kert ponosno nosila na glavi. Lokal, odprt leta 2002, se nahaja v opuščeni tovarni na ulici Kazinczy. Vsak kotiček je umetniška instalacija: kopalna kad, spremenjena v kavč, avtomobil, ki je zdaj mizica, stene, prekrite s poezijo in neonskimi lučmi.
Tu se zbirajo domačini, glasbeniki, turisti, aktivisti in branjevke s tržnice, ki ob nedeljah prodajajo domače dobrote. Ves teden potekajo dogodki: od koncertov in filmskih večerov do razstav in branja poezije.
Szimpla ni le bar, temveč kulturni mikrokozmos, ki diha z mestom.
Füge Udvar: labirint fig in iger
Nekaj ulic stran se skriva Füge Udvar, bolj sproščena, domača različica ruševinskega raja. V mirnejšem delu soseske, le nekaj ulic stran, se nahaja Füge Udvar – dvorišče fige.
Obrabljen lesen bar, viseče rastline, stari stoli in jazz v ozadju nudijo zatočišče pred mestnim hrupom. Idealno za večer, ko si želiš pogovora. Pogosto se tu odvijajo improvizirani koncerti, filmski večeri in branja poezije.
Prava čarovnija pa se skriva spodaj: podzemni labirint z mizami za biljard, pingpong, air hockey in fliperji. Ko se spustiš tja, imaš občutek, da si našel skriti klub v labirintu rovov, znan le tistim, ki najdejo stopnice navzdol.
Lámpás: podzemna glasba starega mesta
Med ruševinskimi zidovi pod Dob ulico se skriva Lámpás, eden najbolj pristnih glasbenih barov v mestu. Vhod z ulice skoraj spregledaš, saj vodi po ozkih stopnicah v klet, kjer se pod rdečimi lučmi prepletata vonj po pivu in zvok kitare. Vsak večer tu igrajo lokalni jazz, blues in indie bendi, obiskovalci pa sedijo na lesenih stolih, oblepljenih s koncertnimi plakati.
Lámpás je manj bleščeč prostor, kjer pa še vedno začutiš uporniški duh prvih ruin barov, ko so nastali iz čiste ustvarjalne nuje.
Instant-Fogas: kjer se noč nikoli ne konča
Za konec še nekaj za nočne ptice. Ko se mesto umiri, se vrata Instant-Fogas šele odprejo. To je ogromen kompleks, prepreden z dvorišči, sobami in plesišči, kjer vsak najde svoj ritem: techno, indie, funk, latino. Ko vstopiš, imaš občutek, da si vstopil v kaotično, a čarobno sanjsko različico Budimpešte, kjer se nihče ne pretvarja, da jutri ni ponedeljek.
Tu se zabava nikoli ne ustavi, ljudje prihajajo in odhajajo vse do zore. Če želite izkusiti budimpeško noč v vsej njeni nori energiji, je to pravi naslov.
Mesto, ki diha s svojimi zidovi
Ruin bari so nastali iz pomanjkanja, a postali simbol ustvarjalnosti, trme in svobode. So dokaz, da lahko iz razpada zraste kultura, če imaš malo domišljije, prijateljev in odprto srce. To niso le prostori za pijačo, temveč manifest preživetja in ustvarjalnosti. Iz razpada so zrasle oaze domišljije, kjer se srečujejo popotniki, umetniki in domačini.
Če greste v Budimpešto, ne odidite, dokler se ne izgubite vsaj v enem takem dvorišču.
Junior novinar
