Japonska je znana kot ena najbolj urejenih, gostoljubnih in varnih turističnih destinacij na svetu. Njene naravne lepote, zgodovinske znamenitosti, tehnološka naprednost in edinstvena kultura vsako leto privabijo milijone obiskovalcev. A morda v prihodnosti ne bo več tako!
V prvih mesecih letošnjega leta je državo namreč obiskalo rekordno število turistov, predvsem iz Evrope, ZDA, Južne Koreje in Kitajske. Ta priliv vsekakor prinaša tudi nove izzive. Pretirana obremenjenost najbolj priljubljenih krajev, nespoštovanje lokalnih običajev in infrastruktura, ki ni vedno kos pritisku, so Japonsko prisilili, da uvede strožje omejitve in zakone za uravnavanje turizma.
Omejitve za goro Fuji
Eden najbolj odmevnih ukrepov prihaja z območja ikonične gore Fuji, ki jo vsako leto obišče več sto tisoč pohodnikov. Zaradi množičnih obiskov, puščanja smeti, poškodb naravnega okolja in celo primerov neodgovornega vzpona brez ustrezne opreme, je vlada v začetku 2025 sprejela nov zakon, ki omejuje število obiskovalcev. Od poletja dalje je dnevno dovoljeno le še do 4.000 pohodnikov na najpogostejši poti (Yoshida trail), hkrati pa je uvedena tudi obvezna pristojbina za vzpon v višini 4.000 jenov (približno 28 evrov), kar je občutno več kot doslej. Denar bo namenjen vzdrževanju poti, nadzoru in varnosti, saj so morali v preteklosti reševalci pogosto intervenirati zaradi izčrpanih ali poškodovanih turistov, ki niso bili ustrezno pripravljeni.
Dvojne cene za tujce
A gneča ni omejena samo na naravne znamenitosti. Tudi kulturni biseri, kot so npr. tempelj Kiyomizu v Kjotu, grad Himeji, ulice Arashiyame in križišče Shibuya v Tokiu, so doživeli hud turistični pritisk. V odgovoru na to so nekatere občine začele uvajati tako imenovani dvojni cenovni sistem, kjer domačini plačujejo manj za vstopnine kot tuji obiskovalci.
Na primer, smučarsko središče Niseko na Hokaidu je letos uvedlo višje cene za tuje goste, ki morajo za dnevno smučarsko karto odšteti 6.500 jenov, medtem ko domačini plačajo 5.000. Ukrep je sprožil polemike, a oblasti trdijo, da gre za način pravičnega porazdeljevanja stroškov in hkrati spodbudo za lokalni turizem.
Spremembe pri brezcarinskem nakupovanju
Poleg cenovnih razlik se spreminjajo tudi pravila glede nakupovanja. Doslej so lahko turisti v številnih trgovinah po Japonski kupovali izdelke brez davka na dodano vrednost, kar je veljalo neposredno ob nakupu. A od aprila 2025 se sistem spreminja – tujci bodo davek plačali ob nakupu in ga lahko nato zahtevali nazaj ob odhodu iz države. Cilj ukrepa je preprečiti zlorabe in povečati preglednost, saj so oblasti zabeležile primere, kjer so turisti kupovali blago v velikih količinah z namenom nadaljnje prodaje, ne pa za osebno rabo.
Več kulture, manj kršitev
Poseben poudarek je tudi na ozaveščanju turistov o lokalnih običajih. Japonski prebivalci so pogosto izredno vljudni in potrpežljivi, a vse pogosteje izražajo nezadovoljstvo nad vedenjem turistov, ki ne spoštujejo niti osnov bontona – bodisi glasno telefonirajo na vlakih, se hranijo na neprimernih mestih ali brez dovoljenja fotografirajo lokalne prebivalce. Zato so se lokalne oblasti povezale s turističnimi agencijami in začele informacijske kampanje o spoštovanju japonskih kulturnih norm.
Spodbujanje manj znanih destinacij
Vzporedno s tem Japonska vlaga tudi v promocijo manj znanih regij. Namesto da bi se vsi obiskovalci zgrinjali v Tokiju, Osaki ali Kjotu, oblast spodbuja obiske podeželskih in ostalih kulturno bogatih območij, kot so dolina Iya, polotok Noto ali prefektura Oita. Tamkajšnje skupnosti si želijo več turistov, infrastruktura je manj obremenjena, obiskovalci pa lahko doživijo bolj avtentično plat japonskega vsakdana. To je tudi strateška poteza za razvoj lokalnih gospodarstev, ki sicer ne bi imela koristi od turističnega razcveta.
Turizem, ki spoštuje prostor
Japonska tako ne uvaja teh ukrepov z namenom, da bi turiste odvračala – prav nasprotno. Želijo si, da bi obiskovalci njihovo državo doživeli kakovostno, spoštljivo in z zavedanjem, da gre za prostor z bogato zgodovino in občutljivim okoljem. Turizem mora biti trajnosten, ne vsiljiv. Z novo zakonodajo in usmerjeno strategijo želi država zaščititi svojo naravno in kulturno dediščino ter zagotoviti, da bo tudi v prihodnosti ostala odprta, a hkrati uravnotežena destinacija za vse, ki jo želijo doživeti.
Novinar
