Novo poročilo združenja ACI Europe razkriva, da je Slovenija letos zabeležila najvišjo letno rast povezljivosti med 31 državami širše EU, vendar ostaja pri številu neposrednih povezav trdno na zadnjem mestu.
Povezljivost raste, a zaostanek ostaja
Ljubljansko letališče je v zadnjem letu okrepilo letalsko mrežo – letos od tam leti 26 letalskih družb na 30 destinacij. Po navedbah Fraporta Slovenija so rast spodbudili prihodi novih letalskih prevoznikov, povečano število letov in državne subvencije. V letu 2024 je letališče uvedlo sedem novih povezav, med drugim v Madrid, Amsterdam in Skopje.
Po podatkih ACI Europe je Slovenija zabeležila 23-odstotno rast celotne zračne povezljivosti – največ v širši EU, ki poleg članic vključuje tudi Švico, Norveško, Islandijo in Združeno kraljestvo. Kljub temu pa povezljivost ostaja 12 odstotkov nižja kot leta 2019. Slovenija je med 31 državami po celotni povezljivosti uvrščena na 20. mesto.
Letališče Ljubljana vse bolj odvisno od vozlišč
Kot že pred pandemijo večino povezljivosti ljubljanskega letališča predstavljajo posredne povezave prek večjih evropskih vozlišč, kot so Frankfurt, München, Pariz, London in Carigrad. Leta 2019 je bilo 82 % vseh povezav posrednih, danes pa ta delež znaša kar 86 %. Direktnih povezav je posledično le 14 %, kar Slovenijo ohranja na zadnjem mestu v Evropi po neposredni povezljivosti – z 35-odstotnim padcem v primerjavi z letom 2019.
Pričakujejo rekordno leto
Fraport Slovenija napoveduje, da bo število destinacij do leta 2026 preseglo predpandemsko raven in doseglo rekord za Slovenijo. Letos naj bi letališče Brnik prepeljalo celo več potnikov kot leta 2019, kljub izgubi statusa regionalnega vozlišča po propadu Adrie Airways.
Generalna direktorica Fraporta Slovenija Babett Stapel je v odzivu zapisala, da se z izboljševanjem povezljivosti evropskih vozlišč povečuje tudi dostopnost Slovenije. Neposredne povezave od točke do točke so se letos povečale za 13 % glede na leto 2024 in za 31 % glede na leto 2023.
Trajnost v ozadju, geopolitična stabilnost v ospredju
ACI Europe v poročilu opozarja, da se evropski politični fokus iz razogljičenja premika k varnosti in obrambi. Letališča imajo strateško vlogo – tako za mobilnost kot za gospodarsko rast. Povečanje neposredne povezljivosti za 10 % naj bi pomenilo 0,5-odstotno rast BDP na prebivalca.
Zanimivo je tudi opažanje, da države z najhitreje rastočo povezljivostjo pogosto nimajo visokih davkov na letalske vozovnice, kar nakazuje na neposredno korelacijo med fiskalno politiko in razvojem letalskih poti.
Novinar
