Konvencijo Na meji nevidnega v zadnjih letih založbe rade uporabijo za promocijo in ‘premiero’ svojih knjig, predvsem v žanrih, ki jih NMN predstavlja. V letu 2025 je na dvodnevnem dogodku v Ljubljani – pa tudi sicer – ena najbolj pričakovanih knjiga založbe Pivec z naslovom Južni Viking.
Avtor Domen Kodrič, ki ga številni poznajo kot člana Maistrov Marpurgov, prepričan pa sem, da ga bodo zaradi knjižnega prvenca spoznali tudi mnogi drugi. Digitalno sem ga pocukal za rokav in prijazno mi je odgovoril na nekaj vprašanj o knjigi Južni Viking.
»Pred skoraj točno petimi leti sem napisal prvi stavek knjige »Reka je gorela!« in potem pisanje za 2-3 mesece prekinil, da sem pregledal ure in ure YouTube posnetkov z nasveti o pisanju, tudi celih predavanj svetovno znanih avtorjev o pisanju,« razkriva začetek pisanja prvenca. Dodal je, da je imel najbrž iste izzive, kot vsi, ki se lotijo tako obsežnega projekta. »Sprva ne veš, kaj delaš. Ko enkrat ugotoviš, kaj delaš, pa komaj spoznaš, da je vse še dvakrat bolj zahtevno, kot si si predstavljal,« pravi.
Še preden si na konvenciji mnogi zagotovijo svoj izvod, ki ga je založba Pivec promovirala v zadnjih dveh, mi je povedal tudi nekaj malega o vsebini. Seveda ne preveč.
Kaj, če je Vikinge poklical severni Jadran, kaj, če jih je v svoje naročje zvabila triglava gora?
»Gre za zgodovinsko-fantazijski roman. Od začetka sledimo resnični vikinški odpravi, ki se je pod vodstvom Bjorna Železnobokega in Hasteina v letih 859-861 potikala po zahodnem Mediteranu,« pove o romanu, ki se v promocijskih materialih ukvarja z vprašanjem, če je Vikinge poklical severni Jadran, če jih je v svoje naročje zvabila triglava gora.
O tem Domen pravi: »Tu pride v igro fantazijski del. Prvi dve leti tiste resnične odprave so dokumentirani tako kristjani kot tudi muslimani v Španiji, o tretjem letu pa viri molčijo. In kdo bi vedel, kje vse so se Vikingi v zadnjem letu potikali.«
V knjigi so združena zgodovinska dejstva, skandinavska mitologija in fantazijski elementi. Avtor dodaja, da se zgodba dogaja v srednjem veku: »Kljub temu pa Južni Viking ne opisuje srednjeveškega sveta zgolj tako, kot ga poznamo zgodovinarji, ampak takega, kot so si ga predstavljali ljudje v srednjem veku. Če si izposodim stavek enega svojih profesorjev med študijem zgodovine, ‘Srednji vek je čas, ko pravljice živijo.’«
»Znanje o srednjem veku sem prinesel s sabo s študija zgodovine, čeprav specifično Vikingov praktično nismo obravnavali. Znanje o teh severnjakih je prišlo v letih mojega aktivnega članstva v KUD Maistri Marpurgi, edinega društva v Sloveniji, ki se ukvarja z uprizarjanjem življenja na severu v zgodnjem srednjem veku. Vendar je bilo za podrobnosti, ki so potrebne za knjigo, nujno opraviti več bolj podrobnih raziskav. Če navedem samo en primer: katera imena frankovskih kraljev je primerno uporabljati v letu 860? Vsi kralji imajo nek vzdevek, vprašanje pa je, če so ga imeli že za časa svojega življenja, če so ga dobili kmalu po smrti, ali če so jim vzdevek nadeli moderni zgodovinarji. Gotovo se bo našla kakšna napaka pri zgodovinskih podrobnostih, ampak na srečo se lahko izgovarjam na fantazijsko plat romana.«
Združevanje zgodovinskih dejstev in fantazijskih elementov
Prav njegov odgovor o njegovi ljubezni do nordijske zgodovine, srednjega veka in specifično Vikingov, se najbolj dopolnjuje z naslednjim vprašanjem, ki ga radi zastavimo avtorjem romanov s časovno postavitvijo v obdobjih preteklosti. Ali so bile težave z združevanjem zgodovinskih dejstev in fantazijskih elementov?
»Načeloma s tem združevanjem nisem imel problema. O tem obdobju sicer vemo precej, a veliko podatkov vseeno manjka, so nenatančni in si pogosto celo nasprotujejo. Najbrž je zato toliko lažje s fantazijo zapolniti te vrzeli v zgodovinskih dejstvih,« pravi.
Meni, »da je avtorjem, ki knjige umestijo v naš svet, nekoliko lažje kot tistim, ki morajo svoj svet ustvariti povsem na novo, saj je potrebne manj razlage o delovanju sveta in se je mogoče bolj posvetiti zgodbi.« Izpostavlja, da tako svet v Južnem Vikingu spominja bolj na zgodovinski roman kot na fantazijskega: »Fantazijski in mitološki elementi so sicer za drugi del zgodbe izjemno pomembni, ampak so v samem svetu bolj izjema kot prevladujoči element.«
Če se je zgledoval po določenih literarnih naslovih, v odgovoru izpostavi dve deli, ki sta čislani med ljubitelji (fantazijske) literature. »Mogoče malo po seriji Pesem ledu in ognja. George R. R. Martin je sicer ustvaril povsem svoj svet, ampak občutek v njem je takšen, kot bi brali zgodovinski roman o srednjem veku, kjer se zraven pojavi nekaj elementov fantazije. V Južnem Vikingu je teh elementov manj, ampak je ta serija knjig najbližje, kar mi trenutno pade na misel,« naveže navdih na knjižno serijo, ki morda ne bo nikoli dokončana.
»Seveda ne morem zanikati vpliva, ki ga ima name serija knjige Gospodar prstanov.«
Južni Viking je križarjenje, kjer si vzamemo čas za uživanje
Južni Viking se razprostira na 480 straneh. Čeprav gre za knjigo srednje debeline v žanru obsežne literature, je pomembno ohranjanje kontinuitete in napetosti. »Če sem uspel ohranjati kontinuiteto ter napetost bodo morali razsoditi bralci. Skušal sem vsekakor z različnimi spreminjajočimi željami protagonista in zapleti po poti.«
Dodaja, da na »roman ne gleda kot na časovno natrpan enodnevni ogled mesta, kjer te turistični vodniki ženejo od znamenitosti do znamenitosti, ampak bolj kot na križarjenje, kjer si vzamemo čas za uživanje, sprostitev in občudovanje sveta ter spoznavanje krajev v različnih daljnih kotičkih sveta.«
Zaradi ozadja študija zgodovine in zdaj pisanja literature, je bil odličen vir za vprašanje, če lahko zgodovinsko-fantazijska literatura pomaga pri boljšem razumevanju zgodovine. »Definitivno. Ampak mora avtor imeti v mislih, ko knjigo piše. Da so zgodovinski elementi res čim bolj točni, fantazija pa pripomore k čarobnosti in zanimivosti zgodbe.«
Ko se mnogi bralci sprašujemo, če bo Martin dokončal Pesem ledu in ognja, ima Domen Kodrič povsem drugačne načrte. »Osnovna zgodba Južnega Vikinga je lepo zaključena celota, ampak je v stranskih zgodbah možnost nadaljevanja, tako da ja, imam v načrtu še vsaj en del,« razkrije za konec.
Knjigo Južni Viking najdete na spletni strani založbe Pivec.
Izvedite več o delovanju društva Maistri Marpurgi.
Urednik portala Student.si
