V uredništvu portala Študent smo se obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore Fakultete za turistične študije – Turistica (UP).
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju?
Fakulteta za turistične študije Turistica bo tudi v prihodnjem desetletju ostala prostor, kjer povezujemo izobraževanje, raziskovanje in razvoj turizma. V panogi se odvija globoka transformacija; od tehnološkega napredka in digitalizacije, do trajnostnih usmeritev, personalizacije storitev ter popolnoma novih oblik mobilnosti in potovalnih navad. Naša naloga je, da to prepoznamo prej kot drugi in nanje aktivno pripravimo študente, ter kot strokovna institucija opozorimo tudi gospodarstvo.
Pričakujem, da bo prihodnost visokošolskega prostora še bolj odprta, hibridna in mednarodna. Javne online vsebine so priložnost in ne grožnja, saj lahko visokošolske institucije ponudimo globalno znanje, ki jih klasična predavanja sama po sebi ne morejo nadomestiti oziroma mentorstvo, karierne poti, raziskovalno delo in prakse, ki jih klasična ‘face2face’ predavanja ne omogočajo.
Želimo ostati fakulteta, ki študentom pomaga najti svojo pot, panogi pa zagotavlja kadre, sposobne vstopiti v zahtevna delovna okolja. Napredek na področju digitalne podpore študijskega procesa nam omogoča tudi poglabljanje že uveljavljene prakse vključevanja mednarodnih strokovnjakov iz različnih koncev sveta v izvajanje študijskega procesa ter aktivno vključevanje naših študentov v številne hibridne oblike strokovnih srečanj, konferenc, delavnic in gostujočih predavanj, kjer se povezujejo z globalnimi trendi in razvojem panoge.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere ukrepe načrtujete za izboljšanje kakovosti študija?
V letu in pol od prevzema funkcije smo z ekipo predvsem konsolidirali odprtost študijskih procesov v evropski prostor. To pomeni, da smo začeli ponujati programe tudi v angleškem jeziku, s čimer se vsebinsko in organizacijsko približujemo evropski univerzi Transform4Europe. Okrepili smo sodelovanje na področju izobraževanja z nekaj strateškimi univerzami, kot sta University of Technology Dublin in The Hong Kong Polytechnic University STHM, ter na področju raziskovanja z institucijami, kot sta Università degli Studi di Urbino Carlo Bo in The Queensland University iz Avstralije. Razvili smo job shadowing za študente ter projekt Mladi talenti v turizmu, s katerim skupaj z gospodarstvom podpiramo študente na strokovnih tekmovanjih. Pomemben del našega dela ostaja povezovanje s turističnim gospodarskim ekosistemom za uvajanje principov spremljanja ter uvajanja trajnostne in digitalne tranzicije.
V nadaljevanju bomo ponudili nove študijske programe na drugi stopnji, s katerimi bomo zapolnili vrzeli na področju povezovanja javne uprave, politike in turizma ter na področju sodobnega, empirično podprtega ciljnega marketinga v turizmu. V okviru DOIT centra bomo razvili center za usposabljanje kadrov v gospodarstvu ter za testiranje in razvoj digitalnih orodij za turizem. Hkrati bomo okrepili sodelovanje mednarodnih strokovnjakov v študijskem procesu.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti, in katere so po vašem mnenju top 3?
Diplomanti na Turistici pridobijo širok nabor strokovnih in prenosljivih kompetenc. Sem sodijo razumevanje delovanja turističnih sistemov, destinacij in podjetij, upravljanje kakovosti, digitalnih rešitev in trajnosti, projektno delo, znanje tujih jezikov, medkulturna komunikacija ter sposobnost prepoznavanja podjetniških in konkurenčnih vrzeli z usmerjenostjo v iskanje izvedljivih inovativnih poslovnih rešitev.
Če bi moral izpostaviti tri ključne, bi bile to naslednje. Prva je sposobnost razumevanja in upravljanja kompleksnih sistemov v turizmu. Druga je zmožnost prepoznavanja podjetniških in konkurenčnih vrzeli ter oblikovanja izvedljivih inovativnih poslovnih rešitev. Tretja pa je profesionalna komunikacija s sodelavci, partnerji in gosti v mednarodnem okolju.
Prav ta nabor kompetenc jih dela zaposljive v vseh gospodarskih panogah, kjer sta stik in interakcija med ljudmi ključna elementa poslovnih procesov.
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami ter katere so največje ovire ali priložnosti?
Interdisciplinarnost je za turizem nujna, zato spodbujamo skupne projekte, soustvarjanje predmetov, gostovanja strokovnjakov in vključevanje študentov v mednarodne mreže. Sicer pa z Univerzo v Ljubljani redno sodelujemo pri različnih projektih, med drugim na področjih trajnostnega prehoda za UN Tourism, Akademije managementa in športnega turizma. Sodelovanje spodbujamo tudi tako, da zagovarjamo vlogo specifičnega in v turizem osredinjenega znanja, ki ni površinsko ali postransko in ne temelji na predpostavki, da turizem pozna in zna vsak. Hkrati smo odprti do uvidov o vlogi drugih disciplin pri razvoju turizma in odgovorni do umeščanja specifičnega turističnega znanja v druge discipline.
Javno univerzitetno okolje dojemamo kot prostor sodelovanja, kjer so fakultete partnerice in ne konkurentke. Pri tem ostajamo kredibilen in resen partner projektom in poučevanju na področju turizma, saj imamo največji nabor strokovnjakov in akademikov, ki delujejo izključno na področju turizma v širši regiji.
Novinar
