V uredništvu portala Študent smo se na začetku novega študijskega leta obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje slovenskih fakultet smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitre tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore Fakultete za varnostne vede (UM).
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju? Predvsem glede na spremembe, s katerimi se trenutno soočamo (tehnološki razvoj, javno dostopna online predavanja, hitro spreminjanje trendov, nezaposljivost študentov itd.)?
Fakulteta za varnostne vede ostaja vodilna varnostno-izobraževalna in raziskovalna institucija v Sloveniji, srednji Evropi in širšem mednarodnem prostoru, kar je jasno opredeljeno tudi v njenem strateškem dokumentu Strategija razvoja FVV 2024-2031. Institucionalna usmeritev temelji na stalnem prilagajanju globalnim varnostnim spremembam, na hitrem odzivanju na nove tehnologije ter na vključevanju najnovejših znanstvenih spoznanj v pedagoško delo. Trendi, kot so napredna digitalizacija, razvoj umetne inteligence, obsežna podatkovna okolja ter dinamične hibridne grožnje, zahtevajo izobraževalno okolje, ki presega klasične akademske pristope in redno posodablja vsebine. Fakulteta temu sledi z aktivnim posodabljanjem programov, s krepitvijo interdisciplinarnosti in z razvojem raziskovalnih področij, ki odgovarjajo na aktualne varnostne izzive.
Javno dostopnih spletnih predavanj fakulteta ne ponuja, vendar so predavanja ter druge akademske vsebine široko dostopne vsem zainteresiranim udeležencem – zlasti v okviru javnih dogodkov, izobraževanj za mikrodokazila, strokovnih razprav in prenosov znanja v okolje. Posebnost fakultete ostaja izjemno visoka zaposljivost diplomantov, saj je na področju zagotavljanja varnosti, predvsem na segmentih, ki zahtevajo specialna in poglobljena znanja, kronično pomanjkanje kadrov. S tem fakulteta ne sledi zgolj potrebam trga dela, temveč ga v določenem smislu vodi ter soustvarja kompetenčni standard sodobnih varnostnih strokovnjakov.
Smer razvoja, ki jo fakulteta zasleduje, je skladna s potrebami sodobnih varnostnih sistemov in globalno prepoznanimi izzivi. Ključno konkurenčno prednost predstavlja visoka prilagodljivost in hitra odzivnost ter sposobnost vključevanja tehnoloških inovacij v družboslovni okvir – kar je redka kombinacija, le-ta pa daje instituciji strateško prednost pred regionalnimi in mednarodnimi primerljivimi zavodi.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere konkretne ukrepe načrtujete ali izvajate za izboljšanje kakovosti študija in podpore študentom?
Največja strateška novost v času aktualnega mandata je priprava na začetek celovite rekonstrukcije stavbe Fakultete za varnostne vede, ki vključuje energetsko in statično sanacijo ter razvoj sodobne visokošolske in raziskovalne infrastrukture. To je neposredno zapisano kot ključni razvojni cilj fakultete v strategiji fakultete in predstavlja zgodovinski projekt, ki bo omogočil bistveno boljše pogoje dela tako študentom kot zaposlenim.
Hkrati se sistematično izvajajo prenove in posodobitve študijskih programov. Posodabljanje poteka v tesnem sodelovanju z delodajalci, strokovnimi institucijami ter relevantnimi organi na področju varnosti, kar zagotavlja aktualen, uporaben in zaposljivostno usmerjen študij. Izboljšave se navezujejo na krepitev praktičnega usposabljanja, več interdisciplinarnih in problemsko usmerjenih vsebin, vključevanje digitalnih orodij in e-študijskih vsebin, modernizacijo učnih pristopov, širitev sodelovanja z varnostnimi organizacijami doma in v tujini.
Rekonstrukcija fakultete in stalne prenove programov predstavljajo osrednja razvojna mehanizma, ki bosta dolgoročno okrepila kakovost študija in mednarodno primerljivost.
Proaktivna usmerjenost v odzive delovnega okolja pa je eden najmočnejših elementov institucionalne strategije.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti na vaši fakulteti? Katere od naštetih so po vašem mnenju »top 3«?
Na podlagi strateških usmeritev, ciljev programov in vsebinskih sklopov fakultete ter vloge varnostnih ved v sodobni družbi lahko izpostavimo sedem ključnih kompetenc diplomantov:
- Analitično presojanje varnostnih tveganj
- Razumevanje in upravljanje kompleksnih varnostnih sistemov
- Znanje s področja kriminalističnih, kriminoloških in pravnih vidikov varnosti
- Kompetence informacijske in kibernetske varnosti
- Zmožnost kriznega upravljanja ter delovanja v izrednih razmera
- Komunikacijske in medosebne veščine v zahtevnih varnostnih situacijah
- Etično, zakonito in odgovorno profesionalno delovanje
Top 3 kompetence po pomembnosti:
- Analitično presojanje varnostnih tveganj – temelji varnostne stroke, nujni za odločitve v zahtevnih situacijah.
- Upravljanje varnostnih sistemov in kriznih razmer – neposredno povezano z zahtevami delodajalcev in realnimi izzivi.
- Kompetence informacijske in kibernetske varnosti – zaradi hitre digitalizacije in naraščajočih kibernetskih groženj.
Čeprav so vse kompetence pomembne, se v praksi najbolj izkaže kombinacija analitičnosti, kriznega upravljanja ter digitalno-varnostnih znanj, saj predstavlja jedro sodobnega varnostnega delovanja ne glede na institucijo ali sektor.
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami in katere so po vašem mnenju največje ovire ali priložnosti za interdisciplinarno delovanje znotraj univerze?
Fakulteta za varnostne vede je članica Univerze v Mariboru, vendar deluje v Ljubljani z jasno funkcionalno in strateško utemeljitvijo – večina vodstvenih varnostnih institucij se nahaja v Ljubljani, kar omogoča okrepljeno sodelovanje z okoljem, boljše povezovanje s ključnimi deležniki in neposredno vključevanje študentov v strokovne prakse in projekte. Ta geografska umeščenost je pomembna konkurenčna prednost, ki omogoča tesnejše stike z državnimi institucijami, gospodarstvom ter strokovnimi organi.
Ker je varstvoslovje izrazito interdisciplinarno področje, fakulteta sodeluje z različnimi fakultetami v Sloveniji in širše, in sicer na področjih tehnike in naravoslovja, prava, informatike, managementa in drugimi. Sodelovanje poteka prek:
- skupnih razvojnih projektov,
- izmenjave učiteljev in strokovnjakov,
- medfakultetnih predmetov in vsebin,
- projektnega in raziskovalnega povezovanja,
- možnosti opravljanja dela študijskih obveznosti na drugih fakultetah javnih fakultetah v Sloveniji ali v okviru izmenjav (Erasmus+ in drugi) v tujini.
Fakulteta študentom aktivno omogoča tudi meduniverzitetne povezave ter mobilnost znotraj evropskega visokošolskega prostora.
Večjih ovir pri interdisciplinarnem sodelovanju ni zaznati. Nasprotno – že strateški dokument fakultete močno poudarja pomen interdisciplinarnosti, povezovanja in vpetosti v okolje, kar predstavlja eno najmočnejših razvojnih priložnosti.
Interdisciplinarnost je za nas ključno gonilo napredka v varnostnih vedah. Fakulteta že izkorišča priložnosti, ki jih ponuja okolje, vendar bi bila dolgoročno smiselna še širša internacionalizacija interdisciplinarnih modulov in razvoj skupnih študijskih programov z drugimi visoko specializiranimi ustanovami.
Novinar
