Maja Sepaher je študentka drugega letnika na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V prestolnico se je priselila iz Bele krajine in trenutno živi v študentskem domu. Ljubezen do knjig jo spremlja že od malih nog, zato ne preseneča, da si želi nekoč delati v knjižnici ali celo ustanoviti svojo založbo. V pogovoru nam je zaupala, zakaj jo kljub vsemu najbolj veselijo zgodbe, kako je študij povezan s programiranjem ter kako mlade spodbujati k branju.
Zakaj si izbrala študij bibliotekarstva?
Vse v mojem življenju se nekako vrti okoli knjig. Rada bi izdala svojo knjigo in sem si želela pridobiti znanje o založništvu, knjižnicah, informacijski znanosti. Ta študij mi je najbolj ustrezal. Rada bi delala v knjižnici ali založbi.
Kaj pa tvoja druga izbira?
Zgodovina. V srednji šoli sem bila na naravovarstveni smeri, zato sem razmišljala tudi o tem področju, ampak sem želela stran od kemije in matematike. Zdaj imam programiranje – torej sem skoraj na istem. Sem razmišljala tudi o prepisu na primerjalno književnost, ampak prepočasi berem in bi me študijska literatura pokopala.
Kakšni so profesorji?
Zelo dostopni. Če te nekaj zanima, ti z veseljem pomagajo. Če vidiš, da se trudiš, ti dajo priložnost, da stvari popraviš. Niso eni od tistih, ki ti že vnaprej rečejo »ne greš na izpit«.
Kaj pa izpiti – so težki?
Odvisno. Nekatere narediš skoraj brez učenja, potem pa pride predmet, ki ga ponavljaš štirikrat. Programiranje je težje, urejanje spletnih strani tudi. Ampak profesorji pomagajo, se prilagodijo in te ne pustijo samega.
Kako bi opisala vzdušje na oddelku?
Super. Sama sem bolj zadržana, a se dobro razumemo. Tutorke se trudijo povezati letnike, imamo dogodke, bralni klub, včasih povabimo tudi avtorje slovenskih knjig. Na oddelku vlada občutek skupnosti.
Pa res veliko berete na faksu?
Presenetljivo malo. Veliko ljudi pričakuje, da bomo prebrali cele knjige, ampak v resnici je poudarek na zbiranju in obdelavi informacij. Učimo se tudi osnov programiranja in oblikovanja spletnih strani. Knjige so bolj v ozadju, kar mi včasih malo manj ustreza – raje bi imeli več vsebin o spodbujanju branja ali predlaganju kakovostne literature.
Kje se lahko zaposliš s študijem bibliotekarstva ?
V knjižnicah – splošnih, šolskih, tudi visokošolskih. Pa v podjetjih, kjer potrebujejo urejanje informacij. Če si dvopredmetni, lahko to kombiniraš s prevajalstvom, primerjalno književnostjo … možnosti je veliko.
Kakšna je tvoja sanjska služba?
Delati v splošni knjižnici v domačem Semiču. Ali pa ustanoviti svojo založbo za fantazijsko literaturo. Idealno pa kar oboje. Knjižničarjev primanjkuje, saj veliko starejšega kadra odhaja v pokoj. Rada bi ljudi spodbujala k branju tudi prek družbenih omrežij – najlepše je slišati, da je nekdo zaradi tebe začel brati. Rada bi pokazala tudi, kaj vse se v knjižnicah in založbah v resnici počne.
Ali študij vpliva na tvoje branje?
Vsekakor. Ne berem več samo fantazije. Profesorica mi je svetovala nekaj nefantazijskih knjig, in zdaj se med branjem večkrat vprašam, za koga bi bila katera knjiga primerna. Tudi na Instagramu me ljudje pogosto vprašajo za priporočila. Če mi knjiga ni všeč, poskušam razumeti, komu bi bila in zakaj.
Najljubša knjiga?
Svet je senca (Julija Lukovnjak) – epska fantazija, pri kateri nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Tudi Stekleni prestol od Sarah J. Maas.
Kaj bi svetovala tistim, ki si želijo več brati, pa ne vedo, kje začeti?
Naj se vprašajo, kaj jih res zanima. Če se jim je branje zamerilo v šoli, naj vedo, da obstajajo tudi knjige, ki so lažje in bolj zabavne. Naj pokukajo na Instagram, vprašajo knjižničarko, kaj bere njihova starostna skupina. Branje ni nujno le poučno – naj bo tudi zabavno.
Na koncu – kaj bi svetovala mladim, ki izbirajo študij?
Naj razmislijo, kaj bi zares radi počeli. Naj ne sledijo množici in ne gledajo samo na denar. Pomembno je, da jih študij veseli in da se prej dobro pozanimajo, kaj dejansko določen faks ponuja – tudi če kdo reče, da s tem kasneje ne boš dobil službe.
Če te je Maja s svojo zgodbo navdušila in razmišljaš o študiju, ki povezuje knjige, znanje in kreativnost, klikni na www.ff.uni-lj.si. Na FF domuje kar 21 oddelkov – od jezikov, zgodovine, filozofije pa do umetnostne zgodovine, antropologije in seveda bibliotekarstva. Je dom raznolikih zanimanj in prostor, kjer se srečujejo strast do raziskovanja, svoboda misli in akademska skupnost z dolgo tradicijo. Če iščeš okolje, kjer lahko razvijaš svoje ideje in hkrati najdeš ljudi s podobnimi vrednotami, je FF pravi naslov zate.
Za navdih pri branju pa lahko slediš Maji na Instagramu pod imenom @knjigolandija, kjer priporoča knjige in deli utrinke iz bralskega vsakdana – morda prav tam odkriješ svojo naslednjo najljubšo zgodbo.
Urednik portala Student.si
