Vsi dobro razumemo pomen pretiranega navdušenja preštevilnih oboževalcev na (po navadi) prekratkih koncertih. Koncert bosanskega oficirja romantike, Dina Merilina, je ustregel vsaj dvema od zgoraj treh naštetih, nekim manj drugim bolj negativnih priokusov koncerta. Ne razumite me narobe, svoj del je Edin Dervišhalidović, bolje znani kot Dino Merlin opravil nadpovprečno, čemur so pričale dodobra izbočene vratne in čelne žile skoraj vsakega drugega navdušenca, ko je včeraj 11.6.2011 osvajal ljubljanske Križanke.
In končno, pridemo še do težave. Ne razumem točnega razloga za organizacijski spodrsljaj, ko so odgovorni usklajevali število prodanih kart s prostorsko kapaciteto Križank. Morda je kriv pohlep prodaje, mogoče je kateri izmed redarjev »svoje spuščal mimo« tudi brez vstopnice ali pa je armada »Dina željnih« splezala kar čez zid, rezultat je bil isti – totalno prevelika gneča, ki je mejila na resne zdravstvene težave množice! Upamo, da bodo organizatorji ob prihodnjih dogodkih imeli v mislih, da Križanke pač niso stadion, kamor lahko nagrmadiš celo Slovenijo oboževalcev, temveč so znane bolj po svoji akustičnosti, eleganci, dostopnosti in končno – kulturi. Spomnimo, da se je g.Merlin, ki ga v Sloveniji nismo videli že tri leta, odlično odrezal tudi na Eurosongu, kjer je balkanske prizadevneže počastil s šestim mestom.
