Včasih je veljalo, da je anime stvar ozkega kroga navdušencev, ki pozno ponoči iščejo obskurne epizode na DVD-jih ali torrentih. Danes pa je anime povsod – od Netflixa in Disney+ do TikToka. Toda ob eksplozivni priljubljenosti se vse pogosteje pojavlja vprašanje: smo še vedno v obdobju rasti ali se navdušenje že rahlo umirja?
Trg, ki še vedno raste
Glede na podatke Precedence Research in Coherent Market Insights, se anime industriji napoveduje zelo svetla prihodnost. Leta 2025 naj bi bila vredna že skoraj 90 milijard dolarjev, do leta 2034 pa se pričakuje celo več kot 200 milijard. To pomeni stabilno in hitro rast, ki je v svetu zabavne industrije precejšnja redkost.
Rast poganjajo predvsem pretočne platforme in povpraševanje po vsebinah zunaj tradicionalnih okvirjev zahodne produkcije. Serije, kot so »Attack on Titan«, »Jujutsu Kaisen« in »Demon Slayer«, dosegajo ogromne gledanosti tudi pri občinstvu, ki se še pred nekaj leti nikoli ni spogledovalo s tem žanrom. In z vsako novo generacijo gledalcev, ki odrašča ob animeju, se meja med nišnim in mainstreamom vse bolj briše. Kar je bila nekoč domena posebnih konvencij in forumov, danes živi tudi v mainstream kulturi.
Gen Z poganja kulturo
Mlajše generacije, zlasti generacija Z, so glavni razlog, da anime ni več le nekaj, kar gledajo čudaki. V ZDA naj bi kar 44 % mladih med 18 in 24 let redno spremljalo anime, kar pomeni, da gre že skoraj za kulturni standard. Anime je zanje več kot zgolj oblika zabave – pogosto gre za način izražanja, za identiteto, za skupnost.
Platforme, ki so spremenile igro
Ni mogoče govoriti o porastu animeja, ne da bi omenili pretočne platforme. Crunchyroll je postal sinonim za anime izven Japonske, Netflix pa v zadnjih letih intenzivno vlaga v lastne anime projekte. Tudi Disney+ se trudi pridobiti del pogače. To pomeni več gledalcev, več pogovorov in več hypa – kar pa ustvarja tudi večji pritisk na ustvarjalce.
Ni vse rožnato
Kljub navidezni evforiji industrija ni brez težav. Eden večjih izzivov je, da japonski studii od vsega globalnega uspeha pogosto prejmejo le drobtinice. Vzroki za to so zastareli poslovni modeli, pogoste podizvajalske pogodbe in omejene pravice pri mednarodni distribuciji.
Dodaten izziv so tudi delovni pogoji. Delavci v anime industriji so pogosto preobremenjeni in slabo plačani, kar odpira vprašanja o trajnosti trenutnega tempa produkcije. Poleg tega v industrijo vstopa umetna inteligenca, ki bi sicer lahko pomagala razbremeniti animatorje, a hkrati vzbuja skrb glede vpliva na kakovost in avtentičnost vsebin.
Je anime preveč razširjen?
Zanimivo je, da nekateri dolgoročni oboževalci animeja opozarjajo na nevarnost komercializacije. Ko je anime povsod (v reklamah, na kavbojkah, v videoigrah) obstaja nevarnost, da se izgubijo tiste edinstvene značilnosti, zaradi katerih je bil v preteklosti tako poseben.
Vse več je tudi produkcij, ki poskušajo hitro zaslužiti na valu priljubljenosti, a pri tem žrtvujejo kakovost. Serije so pogosto generične, z recikliranimi zgodbami in animacijo, ki ne dosega več nekdanjih standardov. Takšne odločitve lahko hitro zrušijo trg, kljub današnjim lepim napovedim finančnih modelov.
Kam gre anime naprej?
Kljub vsem pomislekom ni dvoma: anime je danes globalna kulturna sila. Z več milijoni novih gledalcev po svetu in vedno večjo dostopnostjo se zdi, da je njegova prihodnost zagotovljena – a le, če bo industrija znala uravnotežiti komercialni uspeh z ustvarjalno svobodo in etičnim delom.
Čeprav lahko z nostalgijo pogledamo na čase VHS kaset in obskurnih forumov, je jasno, da je današnji anime bolj dostopen, raznolik in vpliven kot kadar koli prej. In za mnoge je to dovolj dober razlog, da se že veselijo naslednje sezone svojega najljubšega shōnena.
Novinar
