Kdo bi si pred leti mislil, da bo 28 dni pozneje postala franšiza, ki se uvršča na sezname najboljših filmov leta in je pri tem tudi ena redkih, ki je več kot uspešno oživela od mrtvih. Potem, ko je 28 let pozneje oznanil začetek trilogije in predstavil novo osnovo za okuženo Anglijo, se zgodba nadaljuje v 28 let pozneje: Kostni tempelj.
28 let pozneje: Kostni tempelj nadaljuje zgodbo predhodnika
Mladi Spike (Alfie Williams) je integriran v nevarno skupino Jimmyjev, ki jo vodi Sir Lord Jimmy Crystal (Jack O’Connell), in preimenovan v še enega Jimmyja. Na drugi strani pa se dr. Ian Kelson (Ralph Fiennes) še vedno spoprijateljuje z okuženo alfo Samsonom (Chi Lewis-Parry) in išče zdravilo za njegovo jezo.
Za scenarij je ponovno poskrbel Alex Garland, Danny Boyle pa je režiserski stolček prepustil. Nia DaCosta opravi odlično delo, kjer se še vedno vidi namerno-nenamerni vpliv Boylovih tresočih posnetkov, a ohranja njen stilističen navdih. Verjetno bi lahko brez obotavljanja rekli, da gre za njen najboljši film do zdaj. Ambiciozen projekt, ki sloni na trenutke zelo močnem scenariju, je povzdignjen tudi z nekaj koncepti in igralskimi predstavami.
Pa vseeno, če je Boyle slonel na trenutnem navdihu določenih prizorov, da DaCosta svojim likom čas za ustvarjanje nečesa svojega. Tu prednjači predvsem Ralph Fiennes, ki je še enkrat znova odličen in prepričljiv.
Predhodnik je predstavil koncept, da je včasih pričakovanja pametno vreči skozi okno. In ko je bil predvajan zaključni prizor filma, kjer Spike naleti na Jimmyje, so bili mnogi v strahu, da bo drugi film podobna katastrofa kot 28 tednov pozneje pred skoraj dvajsetimi leti. Na srečo oboževalcev je nadaljevanje mestoma celo izboljšalo predhodnika. Pri tem je morda vredno omeniti, da zgodba ne doseže določenih čustvenih not predhodnika, a je kot povezana osnova bistveno boljši film. Ker pa gre vseeno za nadaljevanje, ga od kritik glede opuščenih konceptov rešuje dejstvo, da gre za vmesni film trilogije, in morda to ne velja povsem.
Čeprav so pogosto oklicani zgolj za zombi filme, trije filmi franšize (brez 28 tednov pozneje) analizirajo pomen narave, družine, ljubezni in predvsem jeze. Jeza skupaj z odsotnostjo človečnosti in sočasno surovo brutalnostjo stopi v ospredje filma, ki to opravi na dveh elementih – okuženemu Samsonu in Jimmyju, vzgojenemu v nov svet. Spomnimo, Jimmy je namreč fantič, ki je v prejšnjem filmu gledal Telebajske, ko so okuženi pokolili njegovo družino, sam pa je zbežal v cerkev k očetu vikarju.
Nadaljevanje, kot bi si ga želeli
Če je predhodnik predstavil enega najbolj kontroverznih zaključnih prizorov leta, 28 let pozneje: Kostni tempelj prinaša enega najboljših, ki franšizo dokončno poveže.
28 let pozneje: Kostni tempelj nadgradi predhodnika in jo zasidra na sam vrh filmov o okuženih ali zombijih. Še nikoli ni bilo moč videti nadaljevanja v tem žanru na takem nivoju.
Urednik portala Student.si
