Skoraj petnajst let je minilo od petega dela franšize, ki je nagnala strah v kosti celi generaciji mladostnikov. Zaplet je poznan, čeprav ubere dovolj svežo pot, da ne gre za mlatenje prazne slame temveč razširitev poznanega sveta. Kako se obnese šesti del Brez povratka?
Brez povratka se vrača z osveženim pogledom na franšizo
Guy Busick je v zadnjih letih poskrbel za nekaj odličnih scenarijev. Skupaj z Jamesom Vanderbiltom je od mrtvih obudil franšizo Krik s petim in šestim filmom, ob tem pa predstavil še komični grozljivki Dobro se skrij (Ready or Not) in Abigail. Potemtakem se zdi njegov scenarij za prvi Brez povratka po letu 2011 povsem logična izbira. In prav zares se izkaže za tako. Zgodbo si je zamislil skupaj z Lori Evans Taylor in Jonom Wattsom (Klovn, Marvelom Spider-Man), ki se je želel že več let potopiti v svet, kjer se smrt maščuje tistim, ki ji pobegnejo.
Študentki Stefani Reyes (Kaitlyn Santa Juana) se začnejo pojavljati nočne more o njeni odtujeni babici, ki je v mladosti pobegnila smrti, ko se je na otvoritvi zrušila restavracija na stolpu Skyview. Zaradi mor je izključena iz univerze, ob vrnitvi domov pa skuša navezati stik z babico, ki živi osamljeno življenje, njen stric pa ji stik z njo odsvetuje. Kmalu izve, da je smrt vse bližje njeni družini, saj je morala najprej najti vse tiste, ki so pred desetletji preživeli skorajšnjo nesrečo. Kako se bo družina rešila, če sploh?
Najbolj zabaven film v franšizi
Koncept filma ostaja zvest predhodnikom – vse naokoli tebe te lahko ubije, da bo smrti zadoščeno, ko je bila pretentana zaradi vizije. Ob omembi scenarista je nekoliko pričakovana tudi zmes komedije oziroma humorja, ki je na najvišji ravni v franšizi. Ponekod meji na meta-humor, spet drugje gre bolj za situacijski humor. Včasih deluje, včasih ne. Kar pa deluje, so osnovni zaplet, družinska dinamika in širitev sveta v sami franšizi.
Zaradi prisotnosti humorja sicer večkrat odpade čustvena nota pri smrtih, a ker od filma ne pričakujemo pretirane psihološke vrednosti, je to cena, ki jo je treba plačati, če želimo v film vnesti nekaj humorja več. Tako je film prvi v franšizi, ki se ukvarja z vprašanjem, kaj če bi bil nekdo resno pripravljen na prihajajočo grožnjo? S pomočjo tega nastajajo zabavni in še bolj nepričakovani prizori, ki vsebujejo prej omenjeni meta-humor.
Od filma s tem naslovov ne gre pričakovati drugega kot klasične zgodbe, tako da je vse dodatno le plus k gledalski izkušnji. Vrnitev Tonyja Todda je zagotovo eden izmed teh. Uvod filma z babičino zgodbo je eden najdaljših in vsekakor bolj zanimivih segmentov franšize, ki je v preteklosti predstavila nesreče z letalom, tovornjakom, zabaviščnim vlakcem in drugo. Kljub temu pa se je treba vrniti k glavnemu zapletu, kjer gre za maščevanje generacijam, ki ne bi smele obstajati. Zanimiva ideja je dodelana do te mere, da po toliko letih odsotnosti zares prinese obljubljeno svežino.
Uspešna vrnitev franšize, ki je zaznamovala generacijo
Oboževalci bi verjetno zamerili, če bi bil film in smrti v njem dolgočasne. Ne glede na to, kako čudno se prebere predhodni stavek, so prizori nepričakovanih smrti glavni poteg franšize – četudi se je prvi še tako trudil, da bi prikazal simboličnost izgube in kriminalni zaplet. Oboževalci si lahko oddahnejo, saj je Brez povratka: Nasledstvo ena najboljših oživitev filmskih franšiz.
In če bi nekoga zanimala pesem v filmu, gre za Shout, ki jo izvajajo The Isley Brothers.
Urednik portala Student.si
