Sneg pozimi, vročina poleti in gledljiv mladinski film slovenske filmografije. Vse to so bolj ali manj stalnice, na katere lahko računamo. Včasih je snega več, spet drugič je vročina manj znosna, kvaliteta mladinskih filmov pa se drži jasnih smernic. Zabavati mora najmlajše in starejše, podati določeno sporočilo in nikoli ne sme biti dolgočasen. Vseh teh zapovedi se bolj ali manj uspešno drži Elvis Škorc, ki je posnet po romanu Janje Vidmar.
Elvis Škorc po romanu Janje Vidmar
Prav Janjo Vidmar bi lahko omenili kot sinonim za kvaliteto, saj že desetletja navdušuje z izvrstnimi knjižnimi naslovi – otrok v meni še čaka na predelavo Stvora. Po več letih se je vrnila v vlogi scenaristke in po svoji knjigi Elvis Škorc, genialni štor, napisala scenarij, ki ga je v premikajoče se sličice ujel režiser Boris Jurjaševič (Stekle lisice; Ljubljana, London, New York).
Zgodba spremlja najstnika Elvisa Škorca, ki že od malega ve, da bo postal izumitelj. Po ločitvi staršev in nenehnemu draženju in verbalnemu nasilju sovrstnikov težko najde svoje mesto pod soncem. A korak za korakom Elvis odkriva, kaj je v življenju zares pomembno.
Igralska zasedba opravi svoje delo v preprostem filmu
Že davno je minil strah pred filmi, ki jih morajo na ramenih nositi mladi igralci. Maks Peštaj Zevnik nalogo opravi brezhibno, podobno kot Tara Milharčič (Gajin svet), Alisa Milićević (Čao Bela), France Mandić (Vzornik) ali pred leti Tadej Koren Šmid (Gremo mi po svoje). Njegovega očeta odigra Matej Puc, mamo Iva Krajnc Bagola, simpatično jezikavo sestrico pa Kiara Kenig. Opaznejši vlogi imata še Marko Mandić kot učitelj kemije in Zvezdana Mlakar kot svojeglava babica.
Film bo starejše gledalce verjetno spomnil na Učna leta izumitelja Polža, kjer primerjava niti ni na prvo žogo. Če se tam sicer okolica bolj ali manj ne strinja z njegovimi sanjami, Elvisu vsi stojijo ob rami in ga potiskajo naprej. Po otroštvu polnem navdušenju nad kemijo, ki bi v filmu lahko stopila še bolj v ospredje, si želi le družine, kot je nekoč bila. Tako se film tu sreča z nekaj tematikami odraščanja, ljubezni in predvsem zakonskih razmerij, ki jih naslavlja ravno dovolj koherentno za mladinski film te dolžine. Ker gre za pozitivno naravnan film, si lahko privošči, da vse zapakira v srečen konec, čeprav je resnična situacija taka žal v manjšini primerov – kdo pa pravi, da mora biti tako tudi v filmu?
Zgodba vsake toliko naleti na nekaj ponovitev prizorov, ki so si podobni do te mere, da pride do neželene repeticije in posledičnega zastoja v tempu. Več kot dobrodošel je humor, ki sloni na bratu in sestrici Škorc ter nergavemu sosedu, ki ga upodobi Gojmir Lešnjak. To pospremi še z nekaj pristnimi pogovori o nasilnežih in njihovih težavah, razumevanju starševskih odnosov in, kar je v ospredju, sledenju svojim sanjam. Brez težav bi to lahko bila igrana serija, saj se marsikateri element ponuja v stilu Moji, tvoji najini, a z več poudarka na učenju in kemiji.
Dostojen naslednik mladinskih filmov
Elvis Škorc je simpatičen in gledljiv film, ki nadaljuje slovensko špuro po kakovosti mladinskih filmov. Če bomo v njem iskali nekaj, kar spominja na simboliko moralnega padca civilizacije v obliki Goldingovega Gospodarja muh, je bolje, če ostanemo pred vrati dvorane. Če pa bi iskali nekaj, kar spominja na lahkoten mladinski film, ki prinaša preprosto in za današnjo družbo jasno sporočilo, bo genialni štor odprl vrata v pravo dvorano.
Urednik portala Student.si
