Vsakih nekaj let se filsmki svet odloči gledalce opozoriti na grožnjo, ki jo predstavlja jedrska vojna. Še sveži Oppenheimer je tisti, ki je bil v zadnjem obdobju najbolj uspešen, tu pa so še večne klasike Dr. Strangelove, Škrlatna plima, Vojne igre in drugi. Ko se je že zdelo, da ne more biti povedanega nič novega, se tu v zgodbo vklopi oskarjevka Kathryn Bigelow.
Film o jedrskem izstrelku eden najbolj pričakovanih v letu
Potem, ko je v manj kot desetletju posnela filme Bombna misija (The Hurt Locker, 2008), 00:30-Tajna operacija (Zero Dark Thirty, 2012) in Detroit (2017), ter z njimi postala ljubljenka filmskih kritikov, je bilo treba na njen novi film čakati kar osem let. In glede na omenjene filme, med katerimi je Bombna misija pobrala kar šest oskarjev – vključno za najbolj film, režijo in scenarij – je bil težko pričakovan.
Hiša dinamita se ukvarja z odgovorom ameriške vlade na osamljen jedrski izstrelek, ki bo pristal na enem izmed velikih mest v državi. Sestavljen je iz treh ločenih zgodb, ki istih »dvajset« minut prikazujejo iz drugega vidika. Tako v prvem spoznamo stotnico Olivio Walker (Rebecca Ferguson), ki vodi nadzorno sobo v Washingtonu, ko skupaj s pacifiško enoto radarja ugotovijo, da je bil iz neznane lokacije izstreljena medcelinska balistična raketa. Kdo jo je izstrelil? Ni znano. Minute se iztekajo, Združene države Amerike pa v navezi Pentagona in Bele hiše iščejo rešitve.
Oslabšana struktura filma, ki se izogiba odgovorom
Film je sestavljen na zanimiv način, ki bo marsikaterega gledalca odvrnil. Kritičen je predvsem konec, ki ne navduši in izbere najlažjo pot, glede na tematiko, ki jo nagovarja. Nikakor za strukturo filma ne moremo trditi, da je gledalcu dolžna odgovore, a pri specifičnem naslovu bi lahko brez težav za opis uporabili besedo izogibanje.
Le redko se zgodi, da bi režiser takega kova po večletnem premoru s filmom, ki jasno cilja na ustvarjanje pogovorov in kritiko zeitgeista, padel v tako globoko brezno. Z razdelitvijo zgodbe na nek rašomonovski zmazek, ki ponudi tri vidike, se sooči z gledalčevim sočasnim primerjanjem treh enot. Prva, ki smo jo že omenili, je med tremi najboljša in bi lahko kot kratki film ali podaljšana celota predstavljal kvalitetno delo. Žal nato sledita še dve enoti, ki svoj čas dopolnita s precej nepomembnim dogajanjem pred samim ‘dogodkom’, ob tem pa ne ponudita nič gledljivega, ko je govora o ‘dogodku’ samem.
Hiša dinamita sicer ponudi nekaj zanimivih iztočnic, ki so vredne premisleka, a zanje bo dovolj tudi hiter pregled dnevnih novic. Kako bi svet reagiral na izstreljeno jedrsko?
Eno največjih razočaranj zadnjih let
Če se je z začetkom leta govorilo o enem najbolj pričakovanih filmov, ki bi znal poseči po najbolj prestižnih nagradah, lahko zdaj govorimo o enem izmed večjih razočaranj v zadnjih letih. Kathryn Bigelow je zaradi izbire scenarija spodletelo, četudi je prva tretjina nakazovala nekaj izvrstnega. Najbolje bi ga opisali s priljubljenim rekom: ‘Tresla se je gora, rodila se je miš’. Verjetno bi bilo bolje, če ta film izpustite.
Urednik portala Student.si
