Novica, da bo režijo novega filma v franšizi Jurski svet prevzel Gareth Edwards, je bila predvsem med ljubitelji franšize sprejeta z odobravanjem. To si je zaslužil s filmi Godzila, Rogue One in Kreator, ki so dokazovali, da zna predstaviti gromozanska bitja, se pokloniti franšizi katere del je in fantastične elemente združiti z resničnimi pokrajinami. A to ne bi pomenilo nič, če tu ne bi bilo oprijemljive zgodbe.
Prav zato je bila novica, da bo scenarij spisal David Koepp, sprejeta z bučnim aplavzom. On je namreč po romanih Michaela Crichtona spisal scenarija za Jurski park in Izgubljeni svet, z naskokom najboljša naslova franšize. Slednja je z izjemo prvega Jurskega sveta, ki je predstavil veliko željo odprtega parka z dinozavri, tavala po neznanem in nesmiselno preiskušala, kaj bi lahko delovalo. In v finančnem smislu je delovalo vse, saj gre za eno najbolj dobičkonosnih franšiz vseh časov, a temelji so se začeli rušiti. Tako je nastopil Jurski svet: Preporod.
Ali mu uspe preporoditi franšizo, ki je po toliko desetletjih še vedno brez konkurence?
Pet let po dogodkih iz Prevlade je začelo število dinozavrov in drugih prazgodovinskih bitij strmoglavljati. Večina preživelih bitij zdaj živi okoli ekvatorja, kjer so nekoč že uspevali. To je prepovedano območje, kamor človeška noga ne sme stopiti. A predstavnik farmacevtskega podjetja Martin Krebs (Rupert Friend) ima drugačne načrte, saj želi najti tri največje predstavnike dinozavrov in iz njihove krvi ustvariti zdravilo za srčne bolezni. Pri tem so mu v pomoč plačanka Zora Bennett (Scarlet Johansson), paleontolog dr. Henry Loomis (Jonathan Bailey) in Duncan Kincaid (Mahershala Ali), vodja ekipe, ki jo dodatno sestavljajo še Bobby (Ed Skrein), Nina (Philippine Velge) in Leclerc (Bechir Sylvain).
Njihovo pot na otok sv. Huberta prestreže klic v sili, za katerega izvejo, da je s strani mlade družine, ki je jadrala čez Atlantik. Skupaj z njimi se tajna operacija preseli na otok, ki je bil nekoč namenjen raziskavam za prvotni park. Zdaj je zapuščen, na njem pa so ostali le najhujši izmed najhujših. Bo ekipi uspelo opraviti nalogo?
Dinozavri so ponovno živali, ne pošasti
Če so se predhodni trije oziroma štirje filmi na vse pretege trudili, da bi dinozavri postali pošasti, jih Preporod vrne v to, kar so bili na začetku. Živali. In za ljubitelje prazgodovinskih bitij bo to verjetno najljubši izmed filmov, saj ponuja največ vrst. Nekatere imajo večjo vlogo – tiranozaver, titanozaver, kecalkoatl, spinozaver, akvilops in mozazaver – , druge pa manjšo – velociraptor, dilofozaver, ankilozaver in kompsognat. Seveda pa film ne ubeži ideji, ki jo franšiza povsem po nepotrebnem že leta in leta postavlja v ospredje. To so mutanti in hibridi, najhujši in najgrozovitejši izmed vseh. Ustvarjalci se tu niso ustrelili v koleno, kot ustvarjalci Prevlade, ko so trdili, da je gigantozaver dinozavrski lik Jokerja.
Ali franšiza potrebuje mutante in hibride? Ne. A vseeno je treba pojasniti, da še niso zaživeli v obliki, kot bi si jo želeli. Kljub temu bodo mnogi vstopnico kupili le zaradi dinozavrov. Se vsaj ti izkažejo?
Prizori z dinozavri so daleč najboljši del filma. V prvi vrsti prav zaradi režiserja, ki je bil pripeljan prav zaradi njegove zmožnosti prikaza gromozanskih bitij. Večina prizorov sicer temelji na akciji, kjer bo ostro oko našlo kar nekaj poklonov njegovi Godzili in Spielbergovemu originalu ter Žrelu. Ljubitelji knjižnih predlog bodo hitro opazili nekaj trenutkov, ki iz Crichtonovih romanov še niso skočili. Tu mislim predvsem na prizor s tiranozavrom, ki zasleduje plovilo v reki.
Nekaj prikupnosti prinese mali akvilops, ki sicer ne doseže prikupnost ankilozavra iz animirane serije Kamp Kreta, a bo zadostoval za dvig dobička pri prodaji igrač. Srce stika z dinozavri, kot sta ga nekoč prinesla legendarna prizora z brahiozavrom in triceratopom, pa prinese prizor s titanozavri. Tu se je treba preseliti v krajši pregled likov.
Stopiti je bilo treba v prevelike čevlje
Scarlett Johansson in Mahershala Ali svoje delo opravita pričakovano spodobno. Pravzaprav to stori vsa igralska zasedba, kar pa ne pomeni, da to opravičuje obstoj njihovih likov. Nekaj je takih, ki so pričakovani »kanon futr« za dinozavre, nekaj pa je takih, ki v filmu ne bi smeli biti, a take so zahteve Spielberga kot producenta. Zaradi dodanih likov je tempo filma zgrešen, težava pa se pojavi tudi z bojazljivostjo ustvarjalcev, da katerega od likov pokončajo in s tem dvignejo napetost in dinozavre ter mutante prikažejo kot resnejšo grožnjo. Žal je temu v pomoč tudi povprečen scenarij, ki skriva veliko naključij in sreče.
Glavni adut filma pa je Jonathan Bailey kot paleontolog, ki se znajde iz oči v oči z bitjimi, ki jih je leta in leta raziskoval – tudi pod mentorjem Alanom Grantom, likom Sama Neilla v predhodnikih. Kot zabavno dejstvo je vredno dodati, da je prizor s titanozavri lahko še nekoliko boljši, če vemo, da je sam zaigral z orkestrom, ki ga je vodil skladatelj Alexandre Desplat.
Skladatelj, ki je v preteklosti delal na filmih Grand Budapest Hotel, Oblika vode (za oba je prejel oskarja), Godzila, Dansko dekle in Ostržek Guillerma del Tora, je delo opravil zadovoljivo. Enačiti ga je lahko z delom Michaela Giacchina pri zadnji trilogiji. Tu in tam so note Williamsove podlage uporabljene nekoliko vprašljivo, a elementi, ki jih je spisal sam so smaozavestno razširili glasbeni (jurski) svet.
Jurski svet, franšiza je preporojena
Treba je priznati nekaj. Nobeno nadaljevanje ne bo preseglo originala iz leta 1993. To bi bilo nesmiselno pričakovati. Lažje je bilo pričakovati film, ki se bo uvrstil na drugo ali tretje mesto po kvaliteti v sami franšizi. In to smo tudi dobili.
Jurski svet: Preporod je film, ki se je moral izmuzniti iz kota, v katerega je franšizo porinil zadnji film. In to mu je uspelo polovično. Novi Jurski svet je več kot popoln poletni film, ki ga je nujno videti na velikem platnu. Navdušil bo ljubitelje dinozavrov in akcije. Će pa bi pri tem radi prejeli še oprijemljivo zgodbo, zanimive like in predvsem kvaliteten scenarij brez ohlaposti, bo treba počakati najmanj na nadaljevanje.
Urednik portala Student.si
