Nož v hrbet, Netflixova visokoleteča detektivka, je prejela tretji film v franšizi. Ta v izvirniku nosi naslov Wake Up Dead Man. Človek bi ob tem pozabil, da je prvi del izšel v kinih in zaslužil več kot solidnih tristo milijonov evrov, ko je nato pristopil pretočni velikan in dve nadaljevanji kupil za več kot štiristo milijonov. Tako je leta 2022 luč sveta oziroma ekranov ugledal drugi del, Glass Onion, zdaj pa še tretji, ki detektivsko serijo vrne nazaj na tirnice kvalitete, četudi se vozimo po znanih trasah.
Detektiv Blanc mora rešiti umor v mali župniji
Detektivski filmi, pa tudi knjige v tem primeru, imajo eno najtežjih nalog pri ustvarjanju zgodbe in prepričevanju gledalca, da se dogaja nekaj oprijemljivega, ponuditi dovolj sledi, a ga še vedno pustiti nezavednega pravemu dogajanju in prehitremu razkrivanju storilca. Veliko sestoji tudi od glavnega detektiva, igralske zasedbe, ki se praviloma z vsakim umorom zamenja. Zaradi tega je bil leta 2019 prvi Nož v hrbet, ki ga je spisal in režiral Rian Johnson – in to Johnson po nadaljevanju Vojne zvezd, ki je franšizo razklala na pol – zelo prijetno presenečenje. Drugi mu ni uspel slediti, čeprav je v pomanjkanju takih filmov našel svoje občinstvo, a so bile vidne težave hitre predprodukcije, snemanja med epidemijo in podobno. S tretjim filmom pa se zdi, da se je serija vrnila na pot, ki jo je začrtala s prvim filmom.
Ko je mlad duhovnik Jud (Josh O’Connor) prestavljen v manjšo župnijo, ki ji s trdno roko in zakoreninjenimi načeli vlada monsignor Wicks (Josh Brolin), ugotovi, da bo moral kljub oziroma prav zaradi svoje težavne preteklosti ostati zvest svoji veri. S spoznavanjem faranov, ki se na vse kriplje trudijo ostati zvesti monsignorju, vidi, kako je lahko vera uporabljena v napačne načine, če je v rokah slabih ljudi.
Med najbolj zveste ‘vernike’ spadajo starejša gospa Martha (Glenn Close), oskrbnik cerkve Samson (Thomas Haden Church), lokalni zdravnik Nat (Jeremy Renner), uspešni pisatelj Lee (Andrew Scott), odvetnica Vera (Kerry Washington) in njen posvojenec ter vzpetniški politik Cy (Daryl McCormack) in znana čelistka Simone (Cailee Spaeny). Ko se v župniji zgodi umor, načelnici Geraldine (Mila Kunis) na pomoč priskoči slavni zasebni detektiv Benoit Blanc (Daniel Craig).
Veliko temelji na igralski zasedbi, ki jo vodi eden najboljših mladih igralcev ta hip
Igralska zasedba deluje, še posebej to velja za ponovno čudovitega Josha O’Connorja, ki v zadnjih letih niza uspeh za uspehom. Odlično sodeluje tako s Craigom in Brolinom, za različne ravni svojih likov pa poskrbi tudi preostala zasedba – kolikor pač od njih zahteva scenarij. O’Connorjevega duhovnika Juda pesti težavna preteklost in na neki dekonstruirani ravni gre za podoben princip ukvarjanja z vero, kot so ga prikazali že številni filmi – v zadnjem času najbolje Scorsesejeva spregledana mojstrovina Tišina (Silence, 2016).
Film ima – bistveno bolj kot je imel za povedati drugi, a podobno kot je to o pomenu privilegiranosti in imigracij povedal prvi – veliko povedati o veri, njeni čistosti in radikalizaciji, če gospel uporablja oseba s slabimi nameni in poslušnimi ovčicami. Ne zdi se zaman, da je od vseh treh filmov ta prav najbližje Johnsonu kot osebi, saj si dovoli največ časa za predstavljanje glavnih tematik.
Še vedno pa film ohranja humor in čudaškost, za kar je večinoma spet zaslužen detektiv Blanc. Čeprav je zaplet in njegov razplet bolj zanimiv in predvsem bolj prepričljiv od predhodnika, se bi bilo težko odločiti, če je boljši od prvega filma. Veliko bo v gledalčevih očeh odvisno od vsega, kar v filmu ovija ta element. Glasbena podlaga se vrne rahli temačnosti originala, z vpeljavo inštrumentov, povezanih s cerkvenimi toni, a film navduši tudi s fotografijo. Steve Yedlin kot direktor fotografije ponudi nekaj izvrstno postavljenih prizorov, ki dialogom podajo tisto simbolično vrednost svetlobe in strukture okolice.
Izboljšava predhodnika v težkem žanru
Nož v hrbet: Wake Up Dead Man je vrnitev na prava pota za filmsko serijo, ki jo ustvarja Rian Johnson, in po tej strani tudi vrnitev v formo zanj. Ko ga primerjamo s predhodnikom, je jasno boljši in bolj dodelan, v primerjavi s prvim pa bo šlo bolj za primerjanje podrobnosti, saj blestita v različnih stvareh. In če se vrnemo k začetku recenzije, je zelo težka naloga v tako začrtanem in preverjenem žanru ponuditi nekaj novega in svežega. Pogosto se to postori s prepričljivim zapletom, a še bolj z motivi, v katere ga prepletejo ustvarjalci. Ob hudem pomanjkanju detektivskih filmov je vreden ogleda.
Urednik portala Student.si
