Film, ki je na papirju deloval fascinantno. Andy Weir je napisal roman, ki je postal uspešnica, ga še pred objavo poslal Ryanu Goslingu, ki se je nato popolnoma posvetil nalogi, da postane film. Zgodba o učitelju in biologu Rylandu Gracu, ki se z amnezijo zbudi na vesoljskem plovilu daleč stran od Zemlje in počasi ugotovi, da je njegova naloga rešiti Sonce in domači planet, je v knjižni obliki delovala na vseh cilindrih. Ali Projekt Zadnje upanje, ki sta ga režirala Phil Lord in Christopher Miller deluje na isti ravni?
Projekt Zadnje upanje: Na papirju je delovalo, kaj pa na platnu?
Projekt Zadnje upanje je že deloval na papirju tako in drugače iz več razlogov. Najprej kot knjiga, to je jasno – med bralna priporočila ga je vmestil tudi Barack Obama. Kot film pa je od svoje napovedi visoka pričakovanja le še pričakoval, saj so se projektu pridruževala cenjena imena. Režiserski dvojec Lord-Miller je že desetletje dokazoval, da zna vzpostaviti visokoleteči koncept in mu vnesti pravšnjo mero avtentičnosti – Lego film, Oblačno z mesnimi kroglicami, 21 Jump Street in Spider-Verse.
Ko sta odstopila oz. bila odpuščena s projekta Solo: Zgodba Vojne zvezd, se je to izkazalo za blagoslov. Pripeta sta bila projekt Artemis, po romanu Andyja Weira, ki pa je nato sčasoma dobival obliko njegove takrat še neizdane knjige Projekt Zadnje upanje.
Gosling se je s studijem MGM, danes Amazon MGM, združil in pristopil kot producent in glavni igralec. Bralci bodo vedeli, da se zdi lik ustvarjen po njem in zanj v mislih. Knjigo, katere velik del temelji na miselnem procesu protagonista (vedno težka naloga), je v scenarij spremenil Drew Goodard, ki ga poznamo po Cloverfield, Koča v gozdu, Svetovna vojna Z, Daredevil, Izgubljeni otok in navsezadnje sedemkratnem oskarjevskemu nominirancu Marsovec, posnetem po Weirovem prvencu.
Tu sta bili še novici, da bo film uglasbil Daniel Pemberton (Spider-Verse, Ves denar sveta, Sojenje čikaški sedmerici, Steve Jobs …) in pomembneje, da bo kamero v roke vzel Greg Fraiser, ki je za projekt izpusti delo na tretjem delu franšize Dune. Vse je šlo kot po maslu. Čeprav holivudski konglomerati v zadnjih letih niso bili naklonjeni visokoletečim izvirnim konceptom, se je Amazon izkazal in filmu dodelil proračun v višini 200 milijonov dolarjev.
Projekt Zadnje upanje ni met na slepo, ampak načrtno odmerjena podaja
Ljubitelji knjige si lahko oddahnejo. Projekt Zadnje upanje je odlična predelava in prinaša najboljše lastnosti knjižne predloge.
Ryan Gosling je bil za to vlogo rojen, na nek način najbolj spominja na tisto iz večno podcenjene komedije Prava fanta (The Nice Guys, 2016). Ko je treba v ospredje postaviti humor, ga dostavi. Ko je treba izpolniti zahteve čustvenih prizorov, mu uspeva. Celoten film sloni na njegovi vlogi in veseli nas lahko dejstvo, da je eden tistih igralcev, ki film na svojih plečih drži praktično brez težav. In ja, tudi ena najboljših (evropskih) igralk vseh časov, Sandra Hüller, je ponovno izjemna.
Vizualna mojstrovina in stil, ki pozna svojo predlogo
Film se zvesto in predvsem uspešno drži knjižne predloge, kar je ob dejstvu, da ta vsebuje veliko notranjega dialoga protagonista, vredno vsake pohvale. Nekaj nervoze bodo pri ljubiteljih knjige sicer prinesle odločitve, da se določenim segmentom posveti bolj kot drugim, a to bo odvisno od slehernega bralca. Vseeno pa je stil, ki ga zgodbi prineseta režiserja v povezavi z Goslingom tisti, ki si ga bodo mnogi zapomnili. Če se že ne bodo predali filmsku napadu na čustva.
Nekaj težav pa ima film zaradi 156 minut igranega časa – še posebej v zadnji tretjini, ko tempo umiri in išče tisto piko na i. Tudi oviro, ki jo predstavlja skakanje zgodbe v preteklost, dokaj brezhibno preskoči, a to ostaja element, ki bolje deluje v knjigi. Na srečo pa je Projekt Zadnje upanje eden tistih filmov, kjer ne bi mogli reči, da smo si kaj drugače predstavljati, saj gre za enega najbolj prepričljivih vizualnih filmov.
V zadnjih letih vesoljskih filmov na tej ravni ni bilo veliko, še posebej z vizualnega vidika. Blizu mu pride Spaceman z Adamom Sandlerjem, ki ima s tokratnim skupnega več, kot bi si mislili. Direktor fotografije Greg Fraiser si da duška, film pa veliko stavi na njegovo mojstrstvo. To se poplača z nekaj vizualnimi mojstrovinami, tehničnimi premiki kamer in premetenim preskakovanjem med preteklostjo in sedanostjo. Vse je na visokem nivoju, še posebej tiste podrobnosti, ki jih ni mogoče razložiti brez kvarnikov. Verjemite, da še kako delujejo.
Za ljubitelje knjige vse, kar bi si želeli
Projekt Zadnje upanje so filmske sanje ljubiteljev knjig. Kot pravijo v zgodbi, za Projekt Zadnje upanje bi rabili novo besedo. Film je zvest kakovostni knjižni predlogi, odnese nas v galerijo vesoljskih razsežnosti, kjer smo priče odlični glavni vlogi Ryana Goslinga, veteranskim tehničnim prijemom in zgodbi, ki nas ne bo pustila ravnodušnih. V tem trenutku je to film leta, ki ga bo pri mnogih težko preseči.
Urednik portala Student.si
