Slovenski volivci se bodo 11. maja 2025 odločali o zakonu, ki predvideva dodatek k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. Novi zakon bi upokojenim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo prinesel mesečni dodatek 1.500 € (100 % dodatka k najvišji pokojnini, torej skupno 3000 € mesečno), čeprav je Prešernova nagrada že sama vredna 30.000 € in enkratni Prešernov sklad 10.000 €. Nasprotno pa drugi pomembni ustvarjalci za svojo dolgoletno kulturno prispevnost ne bi dobili ničesar.
Vlada opozarjaja na amortizacijo sredstev (stroški referenduma 6,7 milijona €), vendar v opoziciji poudarjajo, da so glavnino teh sredstev nadomestila volilnim organom – torej majhnim ljudjem, ki skrbijo za izvedbo volitev. Referendumu, ki ga je sprva zahtevala SDS, nasprotuje večina koalicijskih strank, zagovorniki pa poudarjajo pomen neposredne demokracije.
Osnovne informacije o referendumu
- Datum glasovanja: nedelja, 11. maja 2025
- Vprašanje na glasovnici:
“Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?”
- Možnosti glasovanja:
- Predčasno glasovanje (v upravnih enotah)
- Po pošti (za volivce, ki so odsotni ali bolni)
- Glasovanje na volišču na sam dan referenduma
Predlog zakona: kdo prejme dodatek?
Prejemniki Prešernove nagrade
- Prešernova nagrada za življenjsko delo: mesečni dodatek v višini 100 % najvišje pokojnine (približno 1.500 €)
- Prešernov sklad (enkratni dosežek): mesečni dodatek 50 % razlike do najvišje pokojnine (približno 750 €)
- Prejemniki državnih odlikovanj z navedbo umetniške utemeljitve ter dodatno pomembno nagrado: možnost 50 % ali 100 % dodatka, odvisno od zaslug.
Obstoječa finančna vrednost
- Prešernova nagrada za življenjsko delo: 30.000 €
- Nagrada Prešernovega sklada: 10.000 €
Neenakopravnost v kulturi
Medtem ko bo peščica “vrhunskih” umetnikov uživala mesečni dodatek, na tisoče drugih ustvarjalcev ne bo deležnih nobene podpore. To potrjujejo tudi podatki ministrstva za kulturo pri oceni vsakoletnih izplačil (okoli 4 prejemniki dodatkov, skupaj 61.572 € letno). Brez pravic bodo vsi ostali akademski glasbeniki, zborovodje, slikarji, kiparji, restavratorji, plesalci, pisatelji, dramatiki in drugi, ki ključno prispevajo k slovenski kulturni krajini.
Primeri spornih prejemnikov
- Maja Smrekar je slavna po performansu K-9_topology, v katerem je dojila psa in celo izvedla “fiziološko cepljenje” lastnih celic z maščobno celico psa.
- Simona Semenič, prejemnica Prešernovega sklada, je v enem izmed performansov razrezala slovensko zastavo, kar je sprožilo pozive k odvzemu nagrade in kazenskim pregonom zaradi “oskrunjenja državnega simbola”.
Ti primeri so za javnost dodatno sporna, saj z vidika nekaterih državljanov niso “zasluženi” umetniški dosežki, temveč samo politični ali (še slabše) provokativni gesti.
Stroški in proračunski vidik
- Celotni stroški referenduma: 6,7 milijona € (iz proračunske rezerve DVK)
- Nadomestila volilnim organom: približno 3,7 milijona €
- Ostali stroški (najem volišč, tisk gradiva, pošta, informacijska podpora): 2,9 milijona €
Mediji pogosto poudarjajo skupni znesek, a pozabljajo, da gre velik del za plačila lokalnim članom volilnih komisij – kar vrača denar v slovenske skupnosti in krepi participacijo državljanov.
Demokracija in moč referenduma
Podporniki menijo, da je referendum vrhunec neposredne demokracije. Med epidemijo covida-19 (2020–2022) je Slovenija izvedla več različnih referendumov – od zakonskih do posvetovalnih – kar strokovnjaki označujejo kot “vrh demokratične participacije”. Danes kritiki pogosto izpostavljajo stroške in preusmerjanje pozornosti, vendar je po mnenju zagovornikov vsak referendum priložnost, da ljudje neposredno odločajo o pomembnih družbenih vprašanjih.
Novinar
