Nič ni našega dojemanja sveta spremenilo tako, kot izum interneta. Pesimisti trdijo, da je danes že kar zamenjal običajne načine druženja, zabave, dobivanja informacij, na kratko, človeškega kulturnega udejstvovanja. Prenos ljudskega izročila se je prestavil iz kuhinj, otroških spalnic, plesnih društev, s točilnih pultov na zaslone med štirimi stenami.
Površinski pogled bi temu pritrdil. Res je, da internet obvladujejo zahodni kapitalistični trendi mode, glasbe, rumenih novic, glasnih influencerjev in predvsem težnja po zaslužku tako imenovanih tehnofevdalistov.
Pod vsem tem balastom pa ne smemo pozabiti, da je digitalizacija zgolj orodje, ki ga lahko vsakdo uporabi sebi v prid. Kulturna društva, iniciative za ohranjanje folklore, akademiki, navdušenci nad tradicionalnimi inštrumenti, glasbo, plesom ga uporabljajo prav tako sebi v korist – in nam.
Kjer je volja tam je pot in poti še ni konec. Oglejmo si v kakšnem odnosu sta folklora in internet, ter kako nam lahko pomaga pri ohranjanju in bogatenju le-te.
Digitalni arhivi
Z izumom pisave pred nekaj tisoč leti se je že začelo jadikovanje, češ da bo pisava poneumila ljudi in uničila ustno izročilo. Nekaj specialistov so zamenjale gore knjig, v katerih so bili popisani miti in legende, zgodovine narodov in dogodivščine običajnih ljudi, ljudske pesmi, prazniki in še kaj. Digitalizacija je goro knjig spravila na eno disketo s spominom dveh megabajtov in tisoče disket v USB ključek, ki ga dobimo v BigBangu za 10 €. Narodna folklora nam ni bila nikoli lažje dostopna in obsežnejša.
Zlata doba folkloristov
Folkloristika je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem šeg in običajev. S prej omenjenimi digitalnimi arhivi imajo raziskovalci nikoli prej videno goro gradiva skoraj katerekoli kulture na svetu. Še več, s sodobnimi računalniškimi orodji je njihovo popisovanje in analiziranje postalo hitrejše in učinkovitejše. Raziskovalcu danes ni treba potovati na drug konec sveta, še jezika se mu ni treba naučiti, vse lahko opravi s pomočjo računalnika in internetne povezave. Večji obseg raziskav izničuje tabuje in zbližuje kulture celega sveta.
Folklora socialnih omrežij in nove tehnologije
Kultura se vedno razvija. Z novimi orodji še toliko hitreje. Socialna omrežja kot platforma za širjenje kulture so tako rekoč brez omejitev. Beremo besedila, vidimo fotografije in videe, poslušamo tradicionalno glasbo, le še vonjave celotnega spektra indijskih začimb umanjkajo. Narodna folklora se tudi modernizira v digitalnem prostoru – vidimo meme, aktualnejše interpretacije tradicij, moderen prenos ustnega izročila v obliki animacije in s humorističnimi vložki ipd.
Preko socialnih omrežij in forumov se širijo vabila na delavnice tradicionalnih opravil, tečaje folklornih plesov in pozivi k udeležbi na njihovih predstavitvah.
Slabe plati digitalizacije
Kot slišimo v Spider-manu: velika moč zahteva veliko odgovornost. Če verjamemo nekaterim od antičnih mislecev, je razlika med ljudmi in živali le v tem, da govorimo oz. si delimo informacije. Po tej analogiji, smo ljudje z internetom postali super-ljudje. Bitja, ki si v trenutku lahko delijo informacije na drug konec sveta. Moč digitalizacije je ogromna in zahteva ogromno odgovornost.
Ker se v tem članku primarno ne posvečamo socio-ekonomskim posledicam digitalizacije, ostanimo le na dveh kočljivih točkah digitalizacije folklore.
Komercializacija
O komercializaciji govorimo, ko element določene kulture postane del neke znamke brez globljega razumevanja dotične kulture. Definicija kroži zelo blizu besedni zvezi »kulturna apropriacija«. Tradicija tako postane izdelek, dobrina, oddaljena od njenega resničnega pomena, njen namen pa je zmanjšan na goli zaslužek.
Možne napačne interpretacije
V globalni vasi interneta ima lahko vsak svoje mnenje. Po navadi prevlada najglasnejše, tudi če ni pravilno. V takih primerih združevanje kultur lahko ustvari tabuje, namesto da bi jih uničevalo.
Da se izognemo pastem digitalizacije folklore je potrebno znanje in razgledanost, kritična misel in ne-podleganje potrošniški družbi. Po tem pa nam ostanejo le še dobre plati. Internet vedno znova dokazuje, da ustvarja plodna tla za kakršnokoli človeško udejstvovanje, tudi ohranjanje kulturne dediščine. Kot vsako orodje, tudi on spreminja načine tvorjenja in prenašanja folklore, ohranja pa njeno bistvo, ki je povezovanje ljudi.
Novinar
