Jane Austen je zadnje tedne svojega življenja preživela v hiši na College Streetu v Winchestru, kjer je 18. julija 1817 umrla, stara komaj 41 let. Tja se je zatekla skupaj s sestro Cassandro, ker je že skoraj leto dni bolehna iskala zdravniško pomoč. Njena bolezen nikoli ni bila uradno diagnosticirana, kar je sprožilo stoletja ugibanj o vzroku njene prezgodnje smrti.
Pisma kot zdravstveni karton
Ker ni ohranjenih zdravstvenih zapisov, se raziskovalci opirajo predvsem na Austenina pisma. V njih opisuje utrujenost, vročine, bolečine v sklepih ter nenavadne spremembe barve kože na obrazu, sama je zapisala, da je bila »črna in bela in vseh napačnih barv«. Njeno stanje se je izboljševalo in nato znova slabšalo, vse do usodnega poletja leta 1817.
Različne teorije, nobenega dokončnega odgovora
Med najpogosteje omenjenimi diagnozami so Addisonova bolezen, tuberkuloza, rak želodca in limfom. Leta 2021 pa sta zdravnika Michael D. Sanders in Elizabeth Graham predstavila novo hipotezo: sistemski lupus. Avtoimunska bolezen bi lahko pojasnila nihanje simptomov, bolečine v sklepih, kožne izpuščaje in vročine. A brez bioloških dokazov ostaja tudi ta razlaga zgolj verjetna, ne dokončna.
Austenina pozna dela, zlasti »Prepričevanje« in nedokončani roman »Sanditon«, kažejo izrazitejše zanimanje za temo bolezni, okrevanja in telesne krhkosti. Številni literarni strokovnjaki menijo, da je pisateljica lastno izkušnjo bolezni subtilno vtkala v svoje like in zgodbe.
Skrivnost ostaja
Čeprav sodobna znanost omogoča analize zgodovinskih osebnosti, v primeru Jane Austen ključnih dokazov ni. Njena smrt tako ostaja ena večjih literarnih ugank. Prav ta skrivnost pa še dodatno poglablja zanimanje za njeno življenje in delo ter jo ohranja presenetljivo živo tudi več kot dvesto let pozneje.
Novinar
