Ko se decembra prižgejo prve praznične luči, si redko kdo predstavlja, da ima kar nekaj današnjih božičnih običajev izjemno star izvor. Če bi potovali dve tisočletji v preteklost, bi v antičnem Rimu naleteli na praznovanje, ki je presenetljivo podobno današnjemu decembrskemu vzdušju. Imenovalo se je saturnalia. Rimljani so takrat počastili boga Saturna z divjimi zabavami.
Saturnalia so bili prazniki, polni zabave, obilnih pojedin in tudi nekaj razuzdanosti. Ljudje so si izmenjevali darila, prirejali zabave, okraševali domove in uživali v sproščeni atmosferi. Čeprav se mogoče na prvi pogled zdi, da gre za nekaj zelo oddaljenega, korenine današnjih božičnih običajev deloma najdemo prav v teh rimskih obredih.
Izvor praznika in pomen Saturna
Saturn je bil starodavni rimski bog kmetijstva, žetve in rodovitnosti. Rimljani so verjeli, da je med njegovim mitičnim kraljevanjem na zemlji vladal zlati vek. To je bilo obdobje miru, enakosti in splošnega blagostanja. Saturnalije so skušale poustvariti vsaj delček te idealizirane preteklosti.
Sprva je bil to enodnevni praznik 17. decembra (ante diem XVI Kalendas Ianuraias), pozneje pa se je razširil na večdnevno praznovanje. V času imperija je trajal kar teden dni. Praznik je imel močan simbolni pomen. Obredi so ponazarjali krog narave, umik teme in prihod novega življenja. Zimski solsticij je bil ključni trenutek v letu. Rimljani so ga povezovali z upanjem, obnovo in vračanjem svetlobe. Zato ni presenetljivo, da so ga spremljali tudi obredi, ki so simbolizirali sprostitev napetosti. Ljudje so se za nekaj dni osvobodili strogih družbenih pravil in uživali v občutku skupnosti.
Obrat družbenih vlog
Ena najbolj bizarnih (vsaj za Rimljane) značilnosti saturnalij je bil obrat družbenih hierarhij. Sužnji so med praznikom smeli počivati, nositi boljše obleke in se celo norčevati iz svojih gospodarjev. Ponekod so gospodarji svojim sužnjem celo stregli hrano. Za Rimljane je to predstavljalo simbolni povratek v zlate čase, ko med ljudmi ni bilo razlik.
Ta obrat pa seveda ni pomenil pravega rušenja sistema. Šlo je bolj za ritualno sprostitev napetosti, ki naj bi okrepila stabilnost vsakdanjega reda. Toda za sužnje in nižje sloje je pomenil dragocen trenutek svobode. Skoraj vsi so sodelovali pri igrah, družabnih srečanjih in večernih zabavah. Ljudje so se takrat šalili, igrali igre na srečo in uživali v glasbi. Atmosfera je tako močno spominjala na današnje praznične dni. Prav ta občutek sproščenosti in enakosti je saturnalijam dajal poseben čar.
Darila, okraski in simboli
Saturnalije so vključevale tudi izmenjavo daril. Najpogostejša so bila majhna, simbolna darila. Med njimi so bile lutke iz voska, sveče in drobni okrasni predmeti. Sveče so simbolizirale svetlobo, ki se vrača po solsticiju. Vosek pa je predstavljal preobrazbo in ustvarjanje.
Domovi in javni prostori so bili okrašeni z zelenjem. Pogosti so bili venci, zimzelene veje in rastline, ki so simbolizirale vztrajnost življenja v hladnih mesecih. Ulice so bile polne glasbe, vonja po hrani in živahnega smeha.
Darila niso bila izraz obveznosti, temveč znak povezanosti. Rimljani so verjeli, da takšna pozornost krepi prijateljstvo in prinaša srečo v prihajajočem letu. Prav to pa je pozneje vplivalo na razvoj evropskih božičnih običajev.
Povezave z današnjimi božičnimi običaji
Čeprav se božič in saturnalije ne prekrivajo neposredno, lahko brez težav opazimo številne podobnosti. Praznično vzdušje, darila, skupna druženja, okraševanje z zimzelenim zelenjem in poudarek na svetlobi so elementi, ki jih najdemo v obeh tradicijah.
Krščanstvo se je širilo v obdobju, ko so saturnalije še vedno cvetele. Zato ni presenetljivo, da so se nekatere navade ohranile in preoblikovale. Cerkev je postopoma preusmerila pomen praznovanj in oblikovala svoje obrede, ki pa so ohranili del praznične topline rimskega decembra. Seveda božič danes nosi povsem drugačen verski pomen. Toda družinska toplina, gostije in občutek skupnosti imajo korenine, ki segajo v rimsko tradicijo. Saturnalije tako ostajajo pomemben zgodovinski most med antičnim svetom in sodobnimi prazniki.
Ko se torej ozremo na praznično mizo ali prižgemo svečke, se morda nevede povezujemo z ljudmi, ki so pred tisočletji počastili boga Saturna in s tem zaznamovali začetek dolge tradicije zimskih praznovanj. Saturnalije nas opominjajo, da nas skupni trenutki in obredi povezujejo bolj, kot si mislimo.
Novinar
