V 87. letu starosti je umrl Ngũgĩ wa Thiong’o, kenijski pisatelj, dramatik, esejist in intelektualec, ki je pustil neizbrisen pečat v svetovni literaturi. Njegova smrt v ameriški zvezni državi Georgia močno odmeva po svetu – od afriških literarnih krogov do univerz v Evropi in ZDA, kjer so njegova dela oblikovala generacije študentov in mislecev.
Ngũgĩ ni bil le avtor romanov, temveč je bil eden ključnih afriških mislecev 20. in 21. stoletja. Njegovo življenje je bilo prepleteno z bojem za jezikovno pravičnost, dekolonizacijo afriške zavesti in nepopustljivo zavračanje politične represije.
Pisatelj, ki je preživel zapor, izgnanstvo in cenzuro
Ngũgĩ wa Thiong’o se je rodil leta 1938 v kolonialni Keniji in se že zgodaj začel spopadati z vprašanji svobode in zatiranja. Njegovo literarno pot so zaznamovala dela, kot so Pšenično zrno, The River Between in Krvavi cvetni list, ki so kritično obravnavala posledice kolonializma in razočaranja po neodvisnosti. Zaradi svojih stališč je leta 1977 pristal v zaporu – brez obtožnice – potem ko je uprizoril politično nabito igro v jeziku kikujščini.
Namesto da bi zlomil njegov glas, ga je zapor okrepil. Prav tam je napisal roman Devil on the Cross – prvi roman, objavljen v kenijskem jeziku kikujščini. Po izpustitvi je živel v izgnanstvu v Veliki Britaniji in pozneje v ZDA, kjer je predaval na uglednih univerzah. Kljub oddaljenosti od domovine nikoli ni opustil zagovora afriške avtonomije in kulturne samozavesti.
Borec za afriške jezike in dekolonizacijo mišljenja
Ngũgĩ je trdil, da prava dekolonizacija ni mogoča brez kulturne in jezikovne emancipacije. Ostre kritike je usmerjal v afriške elite, ki so po neodvisnosti nadaljevale z uporabo angleščine, francoščine in portugalščine, medtem ko so domači jeziki ostajali potisnjeni na rob. Njegov esej Decolonising the Mind je postal manifest za jezikovno pravičnost in kulturni preporod.
Zavračal je prevladujočo logiko, da je uspeh afriškega pisatelja odvisen od priznanja s strani zahodnih institucij. Vztrajal je, da mora afriška literatura najprej služiti ljudem, iz katerih izhaja. Pisanje v njegovem jeziku kikujščini zanj ni bilo zgolj upor, ampak tudi ljubezensko pismo svojemu narodu in njegovemu kulturnemu bogastvu.
Zapuščina literarnega velikana
Ngũgĩ wa Thiong’o je bil večkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost in mnogi so ga imeli za enega najresnejših kandidatov. Čeprav je nikoli ni prejel, to ni zmanjšalo njegovega vpliva – njegovo delo je prevedeno v več kot 30 jezikov, njegove ideje pa so navdihovale študente, aktiviste in umetnike po vsem svetu.
Ob njegovi smrti se vrstijo pokloni iz vseh koncev sveta. Kenijski predsednik je izjavil, da je Ngũgĩ utrdil položaj Kenije kot svetovne literarne sile. Toda morda je njegov najmočnejši vpliv tisti tišji – ko afriški pisatelj napiše roman v svojem jeziku in s tem nadaljuje boj, ki ga je Ngũgĩ začel pred desetletji.
Novinar
