To je Jordanija – 3. del

Po spanju v puščavi sva se najprej odpeljala do mesta Aqaba, kjer se nahaja Rdeče morje. Tam sva se ustavila na kavi s kardamomom in falaflu, nato pa sva pot nadaljevala ob zahodni jordanski meji vse do Mrtvega morja. Po dolgi vožnji sva si pred prihodom v Madabo želela osvežitve, a je dostop do Mrtvega morja precej težji kot bi si mislila. Plaže se večinoma nahajajo v sklopu dragih letovišč, ki dostop do morja ponujajo zgolj svojim hotelskim gostom. Izven teh območij je dostop do morja skorajda nemogoč, saj je klif res strm. Večer v hotelu sva zato namenila raziskovanju po spletnih forumih in blogih o tem, kako in kje se sploh lahko prebijeva do Mrtvega morja in zastonj okopava.

"Plaža" ob Mrtvem morju. Foto: Mark Prelec
“Plaža” ob Mrtvem morju. Foto: Mark Prelec

Na najino srečo naslednji dan nisva bila edina, ki sva s počasno vožnjo skozi avto opazovala okolico in ocenjevala, kje bi se lahko spustila do morja. Skupina evropskih turistk je imela s sabo tudi arabsko govorečega turista, ki se je s policijsko postajo ob cesti uspel dogovoriti, da smo lahko prečkali ograjo, se spustili po kupu odpadkov in se namočili v Mrtvem morju. Kako nora izkušnja! Tiste fotografije s knjigo v rokah med lebdenjem v morju so še kako pristne! Pravzaprav je plavanje skorajda nemogoče, saj z rokami zamahuješ predvsem po zraku. Držijo pa tudi priporočila o nujnosti upoštevanja časa kopanja, saj te po več kot 10-15 minutah lahko prične peči koža. Na srečo se na hribu na vrhu klifa nahaja nekaj naravnih vrelcev s toplo sladko mineralno vodo, ki so se v Mrtvo morje zlivali v naši bližini.

Lebdenje v Mrtvem Morju. Foto: Mark Prelec
Lebdenje v Mrtvem Morju. Foto: Mark Prelec

Zadnja postojanka: Madaba

Madaba je mesto, kjer so prebivalci ponosni na prisotnost dveh različnih ver – krščanske ortodoksne in muslimanske. Tukaj sva glede na celotno potovanje videla največ odkritih žensk in mesto je v marsičem spominjalo na bolj evropska mesta. Pred odhodom na letališče sva se še zadnjič zazrla v pokrajino prekrito s plastičnimi vrečkami in komaj čakala na domačo prho.

Grenek spomin na deželo, prekrito z odpadki. To so večinoma plastične vrečke in druga plastična embalaža, ki otrokom predstavlja igrače - v vetru spuščajo zamje iz zmaje iz odpadnih plastičnih vrečk. Foto: Mark Prelec
Grenek spomin na deželo, prekrito z odpadki. To so večinoma plastične vrečke in druga plastična embalaža, ki otrokom predstavlja igrače – v vetru spuščajo zamje iz zmaje iz odpadnih plastičnih vrečk. Foto: Mark Prelec

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.