Nova slika z observatorija Vera Rubin v Čilu je pravi vizualni praznik za astronome in ljubitelje vesolja. V enem samem širokokotnem posnetku, zajetem z neverjetno 3200-megapikselsko kamero, se skriva več kot 10 milijonov galaksij in številna druga presenetljiva nebesna telesa. V nadaljevanju predstavljamo šest najzanimivejših objektov, ki so jih znanstveniki opazili že ob prvem pregledu slike.
Spiralna galaksija Messier 61
Galaksija M61,ddaljena približno 55 milijonov svetlobnih let, spominja na našo Rimsko cesto. Z ukrivljenimi spiralnimi rokavi in svetlim jedrom s supermasivno črno luknjo ponuja vpogled v to, kako bi lahko izgledala naša galaksija od zunaj.
Trk treh galaksij v živo
Na sliki vidimo tudi tri spiralne galaksije, ki jih gravitacija sili v počasno združevanje. Takšni trki so v vesolju pogosti, tudi naša galaksija je v preteklosti vsaj petnajstkrat doživela podobne kozmične združitve.
Svetle zvezde iz naše bližine
Med oddaljenimi galaksijami je teleskop zaznal tudi nekaj svetlih zvezd, ki pripadajo naši Rimski cesti. Prepoznamo jih po značilnem žarčenju, ki nastane zaradi sipanja svetlobe v teleskopu. Njihova prisotnost astronomom pomaga ločiti bližnje objekte od oddaljenih.
Pogled na galaktični velikan
Zvezdna skupina Devica (ena največjih struktur v bližnjem vesolju) vsebuje okoli 2000 galaksij. Vsaka oranžna meglica na sliki predstavlja celo galaksijo z milijardami zvezd. Gre za edinstven pogled na galaktično skupino, kot jo vidi vesolje samo – od zunaj navzven.
Kozmična iluzija: galaksiji, ki se ne dotikata
Dve spiralni galaksiji delujeta, kot da sta se skoraj trčili, vendar gre za optično prevaro. Ena je približno 50 milijonov svetlobnih let stran, druga pa več kot 70 milijonov! Kljub navideznemu stiku pa vsaka mirno lebdi v svojem kotičku vesolja.
Galaksija z nevidnimi rokavi
Galaksija NGC 4343 se nam kaže z roba, zaradi česar spiralni rokavi niso vidni. Na prvi pogled deluje kot preprosta, sploščena lisa svetlobe, vendar njeno središče (tako kot pri M61) napaja supermasivna črna luknja.
Pogled v prihodnost vesoljske kartografije
Rubinov observatorij je zgrajen na višini 2.700 metrov v Čilu in je eden najsodobnejših instrumentov za kartiranje nočnega neba. Njegov glavni projekt, desetletni Legacy Survey of Space and Time (LSST), bo ustvaril najpopolnejši časovni zemljevid vesolja doslej. Prva slika že obeta, da bomo v naslednjih letih priča neverjetnemu valu znanstvenih odkritij, ki bodo pojasnila zgodovino, strukturo in prihodnost vesolja.
Novinar
