Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa, zdravniki pa jo diagnosticirajo predvsem na podlagi pogovora s pacientom in opisa simptomov, drugim »objektivnejših« diagnostičnih orodij pa nimajo na voljo. Čeprav lahko laboratorijske preiskave izključijo druge bolezni, trenutno ne obstaja zanesljiv biološki test, ki bi depresijo potrdil ali jo odkril v zgodnji fazi. Nova raziskava zdaj kaže, da bi lahko pomembne namige skrivale določene bele krvničke in način njihovega staranja.
Depresija ni enaka pri vseh ljudeh
Raziskava, objavljena v reviji The Journals of Gerontology, kaže, da bi lahko spremembe v staranju določenih imunskih celic pomagale prepoznati predvsem čustvene in kognitivne simptome depresije, kot so brezup, izguba veselja in težave z razmišljanjem.
Znanstveniki opozarjajo, da depresija ni enotna bolezen. Pri nekaterih prevladujejo telesni simptomi, kot so utrujenost, motnje spanja ali spremembe apetita, pri drugih pa predvsem psihološki znaki, med katere sodijo izguba zanimanja za dejavnosti, občutek praznine ali nezmožnost občutenja zadovoljstva.
»Depresija ni motnja, ki bi bila pri vseh videti enako – pri vsakem človeku se lahko kaže drugače, zato je pomembno, da se ne osredotočamo zgolj na postavljeno diagnozo,« je pojasnila avtorica raziskave Nicole Beaulieu Perez z univerze NYU Rory Meyers College of Nursing. »Naša raziskava razkriva posebne biološke temelje duševnega zdravja, ki jih pogosto spregledamo zaradi širokih diagnostičnih kategorij.«
Povezava med depresijo, imunskim sistemom in staranjem
V zadnjih letih vse več raziskav kaže, da je depresija tesno povezana tudi z imunskim sistemom in kroničnim vnetjem. Številni strokovnjaki menijo, da lahko dolgotrajno vnetje vpliva na delovanje možganov, razpoloženje in celo razvoj depresivnih simptomov.
Raziskovalci so se zato osredotočili na biološko staranje telesa. Biološka starost namreč ne sovpada vedno z dejansko starostjo človeka. Nekateri ljudje se starajo hitreje zaradi genetike, stresa, bolezni ali življenjskega sloga.
Za merjenje tega procesa so uporabili tako imenovane epigenetske ure, ki spremljajo kemične spremembe na DNK. Te spremembe lahko pokažejo, kako hitro se starajo posamezne celice in tkiva.
Bele krvničke razkrivajo čustvene simptome
V študijo je bilo vključenih 440 žensk – 261 okuženih z virusom HIV in 179 neokuženih – iz medagencijske študije o ženskah in virusu HIV (Women’s Interagency HIV Study). Prav pri ljudeh s kroničnimi boleznimi je depresija posebej pogosta, tako izbrana skupina žensk ne preseneča. Simptomi depresije so bili ocenjeni z uporabo lestvice za depresijo Centra za epidemiološke študije (CES-D), 20-točkovnega vprašalnika, ki ocenjuje tako somatske kot nesomatske simptome.
Analizirali so tudi krvne vzorce, da bi z dvema vrstama epigenetskih ur izmerili biološko staranje. Ena je ocenjevala staranje v več vrstah celic in tkiv, druga pa se je osredotočila posebej na monocite, vrsto belih krvnih celic, vpletenih v imunski odziv. Monociti igrajo pomembno vlogo pri okužbi z virusom HIV in so pogosto povišani pri ljudeh z depresijo. Ugotovili so, da je pospešeno staranje teh celic povezano predvsem z netelesnimi simptomi depresije, npr. občutki brezupa, izgubo interesa in veselja, občutki neuspeha, čustvena otopelost in težave s koncentracijo.
»To je zelo zanimivo, saj imajo ljudje z virusom HIV pogosto telesne simptome, kot je utrujenost, ki jih običajno pripisujemo kronični bolezni in ne depresiji,« je dejala Perezova. »Naša raziskava pa kaže ravno nasprotno – povezava je močnejša pri razpoloženjskih in kognitivnih simptomih.«
Zanimivo je tudi, da splošnejši kazalniki staranja različnih telesnih celic niso pokazali povezave z depresijo. To nakazuje, da imajo monociti in imunski sistem pri duševnem zdravju posebno vlogo.
Bi lahko depresijo nekoč odkrili s krvnim testom?
Čeprav raziskava še ne pomeni razvoja takojšnjega diagnostičnega testa, strokovnjaki menijo, da gre za pomemben korak proti bolj natančni in individualizirani psihiatriji.
Trenutno zdravljenje depresije pogosto temelji na metodi »poskusimo in če ne pomaga spremenimo terapijo« . Bolniki lahko mesece preizkušajo različna zdravila, preden najdejo terapijo, ki jim pomaga. Prav zato si znanstveniki že dolgo prizadevajo odkriti objektivne biološke označevalce depresije.
Podobne raziskave so v zadnjih letih že preučevale povezavo med depresijo in vnetnimi markerji v krvi, spremembami kortizola ter genetskimi dejavniki. Nekatere študije so pokazale tudi, da imajo ljudje z depresijo pogosto višje ravni vnetnih molekul, kot je interlevkin-6.
Korak naprej v diagnostiki
Raziskovalci poudarjajo, da bodo potrebne dodatne študije, preden bi takšne teste lahko uporabljali v ambulantah. Kljub temu pa odkritje odpira možnost, da bi zdravniki nekoč depresijo odkrivali hitreje in bolj natančno. Predvsem pa se ne bi zanašal samo na pričevanje pacienta o njegovi bolezni, ki pa je lahko tudi popačeno.
To bi lahko pomagalo tudi pri izbiri terapije. V prihodnosti bi zdravniki morda s pomočjo krvnih testov lažje ugotovili, kateri bolniki bodo bolje odgovorili na določena zdravila ali psihoterapijo.
»Pogosto pravimo: kar lahko izmerimo, lahko tudi bolje obvladujemo,« je dejala Perezova. »Naš cilj je povezati subjektivno izkušnjo posameznika z objektivnimi biološkimi meritvami. Naši rezultati nas približujejo natančnejši in bolj osebni obravnavi duševnega zdravja.«
Novinar
