Ob evropskem tednu duševnega zdravja so rezultati nove ankete med mladimi pokazali, kako pogosto se številni otroci in mladostniki spopadajo z občutki osamljenosti, pritiska in nerazumevanja. Čeprav se na zunaj pogosto zdijo nasmejani in sproščeni, velik del mladih priznava, da svoje resnične občutke skriva pred okolico. Vse to je lahko posledica družbe v kateri živimo, pomemben del stisk tako spodbujajo tudi socialna omrežja, primerjanje s sovrstniki in želja po uspehu.
Kar 79 odstotkov mladih »igra«, da je vse v redu
Anketo U-Report Slovenija so ob evropskem tednu duševnega zdravja pripravili v Konzorciju za psihosocialno odpornost otrok. Rezultati ankete razkrivajo zelo zaskrbljujoče stanje. Kar 79 odstotkov mladih je priznalo, da se včasih pretvarjajo, da je z njimi vse v redu, čeprav se v resnici ne počutijo dobro. Ta podatek po mnenju strokovnjakov kaže predvsem na pomanjkanje občutka varnosti in zaupanja.
Veliko mladih ima občutek, da življenja drugih izgledajo boljše od njihovega. Tako meni 72 odstotkov sodelujočih. Pri tem imajo pomembno vlogo družbena omrežja in primerjanje z vrstniki. Kar 38 odstotkov mladih je občutke manjvrednosti povezalo z vsebinami na družbenih omrežjih, 46 odstotkov pa s pogovori in primerjanjem med vrstniki.
Takšni rezultati sovpadajo tudi z mednarodnimi raziskavami. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF že več let opozarjata, da družbena omrežja pri mladih povečujejo občutke tesnobe, socialnega pritiska in nezadovoljstva s samim seboj, predvsem zaradi nenehnega primerjanja z idealiziranimi podobami drugih ljudi.
Velika vrzel med mladimi in odraslimi
Eden najbolj zaskrbljujočih podatkov ankete je občutek nerazumevanja med generacijami. Le dva odstotka mladih menita, da jih odrasli zelo dobro razumejo, skoraj polovica pa jih ocenjuje, da jih odrasli razumejo slabo ali sploh ne. Poleg tega skoraj vsak četrti mladostnik ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se v resnici počuti. Strokovnjaki opozarjajo, da takšno umikanje pogosto vodi v še večjo izolacijo in poglabljanje duševnih stisk.
»Podatek, da večina mladih čuti potrebo, da »igra«, da je vse v redu, jasno kaže na pomanjkanje varnih prostorov za iskren pogovor,« je poudarila Sara Turk, vodja mladinskih programov Zavoda Voluntariat. Tudi druge raziskave v Evropi kažejo podobne trende. Po podatkih OECD vse več mladih poroča o občutkih osamljenosti, hkrati pa imajo občutek, da jih odrasli pogosto ne jemljejo resno ali njihove težave zmanjšujejo.
Mladim je težko poiskati pomoč
Anketa je pokazala tudi, da mladim pogosto največjo težavo predstavlja prav ubesediti svoje občutke. Tretjina sodelujočih je odgovorila, da jim je najtežje razložiti, kako se počutijo. Kar 20 odstotkov jih pravi, da jim je težko prav vse – od priznanja, da niso v redu, do iskanja primerne osebe za pogovor. Med največjimi ovirami pri iskanju pomoči pa so nezaupanje, sram, strah pred odzivom odraslih in želja po zasebnosti.
»Ob podatku, da si skoraj vsak peti sodelujoči ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se počuti, se moramo resno zamisliti, zakaj je tako,« je opozoril Ambrož Homar iz Lunine vile. »Dejstvo, da je za več kot tretjino mladih izziv ubesediti, kako se počutijo, pa samo potrjuje potrebo po projektih, ki jih pri tem opolnomočijo.«
Psihologi opozarjajo, da je prav zgodnje iskanje pomoči eden ključnih dejavnikov pri preprečevanju hujših duševnih motenj. Če mladi predolgo skrivajo svoje stiske, se lahko povečajo tveganja za depresijo, anksioznost, samopoškodovalno vedenje in izgorelost.
Odrasli niso prvi zaupniki mladih
Tako starši kot šola igrajo v življenju mladostnikov pomembno vlogo, a mladi se k njim neradi obračajo po pomoč. Posebej zaskrbljujoč je tudi odnos mladih do šolskega sistema. Kar 37 odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da se nikoli ne bi obrnili na učitelje ali šolske svetovalne delavce glede svojega duševnega počutja. To kaže, da šola pri številnih mladih še vedno ni prostor, kjer bi se počutili dovolj varno za pogovor o osebnih težavah. Strokovnjaki opozarjajo, da so svetovalne službe pogosto preobremenjene, učitelji pa nimajo dovolj časa ali usposabljanja za prepoznavanje duševnih stisk.
Pomembno sporočilo ankete je namenjeno tudi staršem. Več kot polovica mladih meni, da bi se morali starši dodatno izobraževati o duševnem zdravju otrok in mladostnikov. »Mladi očitno pogrešajo več razumevanja in podpore,« je povedala Ana Krebs iz ISC Šolska svetovalnica. »Hkrati pogosto težko ubesedijo, kako se počutijo ali kdaj potrebujejo pomoč.« Strokovnjaki opozarjajo, da starši pogosto podcenjujejo vpliv sodobnega okolja na duševno zdravje mladih. Današnji mladostniki odraščajo v svetu stalne povezanosti, hitrega pretoka informacij in neprestanega primerjanja z drugimi, kar lahko močno vpliva na samopodobo in občutek vrednosti.
Duševne stiske mladih po pandemiji še naraščajo
Številne evropske raziskave kažejo, da so se težave z duševnim zdravjem po pandemiji covida-19 še povečale. Otroci in mladostniki poročajo o več tesnobe, motnjah spanja, osamljenosti in občutkih negotovosti.
Slovenski strokovnjaki že več let opozarjajo tudi na pomanjkanje dostopnih psiholoških in psihiatričnih storitev za mlade. Čakalne dobe za obravnavo so pogosto dolge, številni starši pa si zasebne pomoči težko privoščijo.
Prav zato številne organizacije poudarjajo pomen preventivnih programov, delavnic in lokalnih podpornih mrež, kjer lahko mladi poiščejo pomoč še preden stiske postanejo resne. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da mladi pogosto ne potrebujejo takoj rešitev ali nasvetov, ampak predvsem občutek, da jih nekdo posluša brez obsojanja. Za številnimi nasmehi se namreč pogosto skrivajo občutki, o katerih mladi zelo težko spregovorijo.
Novinar
