Pred več kot 500 leti je Inkovsko cesarstvo v današnjem Peruju razvilo enega najznačilnejših, a hkrati najmanj razumljenih sistemov za beleženje podatkov: khipu.
Gre za kompleksen niz vozlov na vrvicah. Dolgo je veljalo, da so jih lahko izdelovali in brali le izobraženi moški birokrati, torej pripadniki inkovske elite. A nova raziskava je to domnevo postavila pod vprašaj – vse zaradi enega samega pramena las.
Odkritje iz človeških las
Ekipa antropologov je analizirala približno 500 let star khipu, ki je bil v celoti izdelan iz človeških las. Z izotopsko analizo so odkrili, da prehrana izvornega človeka ni vključevala živil, značilnih za višje sloje, kot sta koruza in meso. To nakazuje, da khipu ni nastal v rokah cesarskega uradnika, temveč nekoga nižjega družbenega položaja – verjetno preprostega kmeta.
»Rezultati kažejo, da je bilo znanje računanja in uporabe khipujev veliko bolj razširjeno, morda ne le med moškimi,« pravi arheologinja Karenleigh Overmann z Univerze v Koloradu.
Kompleksen sistem beleženja
Khipuji so s pomočjo vozlov, razmikov in barv vrvic beležili rojstva, smrti, davke, delovne obveznosti in zaloge. Španski kronisti so jih pripisovali posebej izurjenim birokratom »khipukamayuqom«, a nekatere domorodne pripovedi pričajo, da so khipuje izdelovale tudi ženske. V andskih vaseh pa so jih uporabljali še dolgo po padcu imperija, celo v 19. in 20. stoletju.
Skrivnostni khipu KH0631
Preučevani khipu, znan kot KH0631, danes hrani Univerza v St. Andrewsu. Glede na radiokarbonsko analizo je bil izdelan okoli leta 1498, tik pred začetkom španske osvajalske kampanje. Poseben je v tem, da njegova glavna vrvica ni iz živalskih vlaken, temveč iz več kot meter dolge kite človeških las.
Kaj nam razkriva prehrana
Analize las so razkrile prehrano, ki se je opirala predvsem na andske gomolje, kvinojo in zelenolistno zelenjavo – torej hrano preprostih ljudi. To predstavlja prvo arheološko potrditev, da so khipuje ustvarjali tudi navadni prebivalci in ne zgolj elita.
Nekateri znanstveniki kljub temu opozarjajo na previdnost. »Pramen las sam po sebi ne pove celotne zgodbe,« opozarja forenzični antropolog Andrew Wilson z Univerze v Bradfordu. Kljub temu priznava, da odkritje odpira pomembna nova vprašanja, denimo o tem, ali so bili izdelovalci khipujev lahko tudi ženske in ali so posamezni khipuji nastajali kolektivno.
Zakaj je praksa preživela
Če bo potrjeno, da je bila izdelava khipujev širše razširjena, bi to pojasnilo, zakaj je tradicija preživela tudi po uničenju inkovske elite s strani Špancev. Hylandova medtem nadaljuje raziskave v andskih vaseh, kjer ji je nedavno uspelo pridobiti dostop do 90 novih, še nepreučenih khipujev, od katerih nekateri prav tako vsebujejo človeške lase. Lokalna skupnost z njo sodeluje pri njihovem ohranjanju in predstavitvi v muzeju.
»Upamo, da bo to mlajšim rodovom pomagalo razumeti pomen dediščine njihovih prednikov,« zaključuje Hylandova.
Novinar
