Z napovedano pokojninsko reformo Slovenija uvaja ključno spremembo, ki bo razbremenila številne družine: odraslim otrokom ne bo več treba finančno skrbeti za starše, če ti zaprosijo za varstveni dodatek. To pomeni konec dolžnosti preživljanja, ki je v preteklosti pogosto povzročala medgeneracijsko revščino in napetosti v družinah.
Konec preživninske dolžnosti za odrasle otroke
Ena najpomembnejših napovedanih sprememb v okviru novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je odprava pogoja, da se pri vlogi za varstveni dodatek preverja, ali lahko polnoletni otroci vlagatelja finančno prispevajo k njegovemu preživetju. Po trenutni zakonodaji so centri za socialno delo preverjali premoženje in dohodke otrok, ki so bili po zakonu dolžni, če so zmožni, finančno podpirati starše.
Nova ureditev ta pogoj izrecno črta. To pomeni, da bodo starši, ki izpolnjujejo druge pogoje za varstveni dodatek, lahko uveljavljali pravico neodvisno od finančnega stanja svojih odraslih otrok. Reforma tako prekinja dolgoletno prakso, ki je v marsikateri družini pomenila prenos revščine iz ene generacije na drugo.
Poenostavljen postopek in večja dostopnost
Poleg odprave pogoja o preživljanju otrok nova ureditev prinaša tudi poenostavitve v postopku uveljavljanja pravice do varstvenega dodatka. Po uveljavitvi reforme bo prošnjo za dodatek treba oddati samo enkrat – nadaljnje podaljšanje pravice bo avtomatsko, če se pogoji ne spremenijo. S tem se bistveno zmanjšuje administrativna obremenitev za upravičence in centre za socialno delo.
Poleg tega se bo pravica do varstvenega dodatka ob izpolnjevanju pogojev avtomatsko povezala še z drugimi pravicami: denarno socialno pomočjo ter plačilom obveznih zdravstvenih prispevkov. Tako bo celoten sistem bolj pregleden, usklajen in predvsem – bolj dostopen.
Kdo bo upravičen?
Do varstvenega dodatka bodo še naprej upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo, ter ženske nad 63 let in moški nad 65 let, če niso zaposleni. Pomembna novost pa je, da bodo pravico lahko uveljavljali tudi uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine, ne glede na starost.
To pomeni širšo vključitev upokojencev, ki sicer prejemajo nizke pokojnine, a do zdaj niso izpolnjevali starostnega pogoja za dodatek. Reforma torej odpira vrata več ljudem, ki se kljub pokojnini soočajo z revščino.
Kaj se torej spreminja?
Prej je sistem predvideval, da morajo polnoletni otroci, če imajo ustrezne dohodke, sklepati preživninske sporazume s starši ali so celo bili toženi s strani centrov za socialno delo, če se niso želeli prostovoljno vključiti. Takšni postopki so pogosto povzročali konflikte v družinah in stigmo.
Po reformi se ta element popolnoma odstrani – uradniki ne bodo več preverjali dohodkov otrok in jih ne bodo več obremenjevali s kakršnokoli finančno odgovornostjo do staršev v okviru pravice do varstvenega dodatka. To pomeni več samostojnosti in dostojanstva za starejše in manj čustvene ter finančne obremenitve za njihove otroke.
Ne le socialna, tudi simbolna sprememba
Gre za pomemben korak k večji socialni pravičnosti, a tudi simbolno pomeni spremembo v razumevanju odgovornosti do starejših. Država priznava, da mora za socialno varnost najranljivejših skrbeti sistem, ne pa njihovi potomci. S tem finančno odgovornost za ranljive starostnike prevzema država, ne več njihovi otroci.
Hkrati pa reforma ne spreminja osnovnega namena varstvenega dodatka – še vedno gre za pomoč pri pokrivanju stroškov, kot so vzdrževanje stanovanja in zamenjava trajnih potrošnih dobrin, ne pa za osnovno preživetje. Ministerstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti verjame, da bo s to spremembo dostop do pomoči lažji in bolj pravičen. Navedene novosti pa bodo začele veljati po uveljavitvi pokojninske reforme oziroma novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Novinar
